Zaradi virusov ne zganja panike

Dramatične informacije

Že prve informacije o novem virusu so bile dramatične – izolacija mest, ukinjanje prometnih povezav, naglo širjenje… Na kaj je ob tem pomislila sogovornica, ki je doma na tem področju? »Pojavil se je nov mikrob, s katerim se ljudje še niso srečali in s katerim torej populacija še ni prekužena. Pred seboj imamo številne neznanke, zato želimo o njem izvedeti čim več – kako se prenaša, kakšna je inkubacijska doba, kakšni so simptomi in morebitni zapleti, kako nalezljiv je, kako visoka je smrtnost, koliko časa preživi v okolju in podobno. Na vsa ta vprašanja moramo dobiti odgovore.«

Od odgovorov je odvisno predvsem načrtovanje ukrepov za preprečevanje širjenja in obvladovanja okužb. »In to ta trenutek tudi počnejo,« je poudarila.

Vsakodnevno beremo o rastočih številkah, o obolelih, umrlih. Razglašajo globalno krizo, medtem ko v isti sapi Svetovna zdravstvena organizacija poskuša miriti duhove.

Sogovornica mirno odgovarja: »Pozorno spremljamo, kaj se dogaja. Za zdaj je znano, da se virus prenaša s kapljicami, ki jih v prostor širi bolnik s kašljanjem ali kihanjem. Te kapljice se širijo kakšen meter od bolnega. Drugi načini prenosa za zdaj niso potrjeni – ali ovrženi. Vemo, da je inkubacijska doba šest dni oziroma v razponu od dva do dvanajst dni.«

Na Kitajskem se virus širi kontinuirano. Iz drugih držav medtem poročajo o posameznih primerih in redkih sekundarnih prenosih, vendar je tod širjenje za zdaj »obvladano, zamejeno«, kot se je izrazila sogovornica. »To je za epidemiologe še posebno pomembno.«

Z enega na štiri

Za novi koronavirus kaže, da ena bolna oseba okuži dva do štiri ljudi v okolici. Je to veliko? »Vse bolezni, pri katerih je ta številka višja od ena, imajo potencial širjenja v populaciji. Nekateri virusi so bolj nalezljivi. Ošpice, denimo, so že take, saj znaša ta številka med dvanajst in osemnajst.« V primeru novega koronavirusa gre torej glede na trenutno oceno za zmerno nalezljivost, je ocenila Šinkovec-Zorkova.

Si drzne napovedati, kakšne so možnosti, da virus zaide k nam? »Napovedovati prihodnost je nemogoče,« je odgovorila. »Za zdaj je ocena Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da je verjetnost vnosa še kakšnega primera s Kitajskega v države Evropske unije dokaj visoka. Verjetnost, da bi se v evropskih državah ta bolezen začela intenzivneje širiti, pa je ob zgodnjem zaznavanju primerov in ustreznem ukrepanju trenutno omenjeni center ocenil kot nizko. Svetovna zdravstvena organizacija si s svojimi priporočili prizadeva, da bi virus z ukrepi, ki jih izvajajo države, zamejili. Na Kitajskem se zelo trudijo in so sprejeli dokaj rigorozne ukrepe za zamejitev okužb.«

Kaj pravzaprav je ta virus? Kako ga vidi sama kot strokovnjakinja? »Koronaviruse poznamo že od prej,« je pojasnila. »To so virusi, ki krožijo med živalmi, določeni tipi med ljudmi. V glavnem v zimski sezoni. To so virusi, ki običajno povzročajo blage okužbe zgornjih dihal. Domnevajo, da je novi koronavirus živalskega izvora, ki se je prenesel na človeka. Kolikor je znanega na podlagi primerov na Kitajskem, bolezen v 80 odstotkih poteka v lažji obliki, približno 20 odstotkov bolnikov razvije težjo obliko. Bolezen se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in težkim dihanjem. Za težji potek je značilna pljučnica. V nižjem odstotku so imeli bolniki prebavne težave. O smrtnosti je sicer še težko govoriti, ocene se gibljejo med dvema in štirimi odstotki.« Ob tem je opozorila, da se lahko ti odstotki še spremenijo.

Strokovnjake, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi, zanima predvsem, ali se virus lahko širi še na kakšen drug način kot zgolj kapljično, kar je ključno zaradi ukrepov omejevanja širjenja, kaj je z bolniki, ki ne kažejo bolezenskih znakov, ali so te osebe tudi kužne in koliko časa so bolniki kužni.

Javnost je razumljivo zaskrbljena, zato je na mestu naslednje vprašanje: če bi se virus pojavil pri nas, kaj bi v takem primeru sogovornica kot strokovnjakinja svetovala, recimo, svojim bližnjim. »Naj najprej povem, da imamo že izdelana priporočila. Denimo za osebe, ki prihajajo s Kitajskega, za ljudi, ki bi zboleli, za ljudi, ki bi bili v stiku z bolnikom, za zdravstveno osebje, za letališča, policijo…«

Ustavimo se pri tistih, ki so prišli s Kitajskega. »Dokler ne zbolijo, dokler so zdravi, lahko živijo normalno in štirinajst dni po prihodu s Kitajskega opazujejo svoje zdravstveno stanje. V primeru značilnih simptomov, kot so vročina, kašelj ali težko dihanje, naj ostanejo doma in omejijo stike z okolico ter pokličejo osebnega zdravnika. Naj torej ne hodijo v ambulanto, pač pa bodo nadaljnje informacije o priporočenem ravnanju dobili po telefonu.«

Ponovimo vprašanje: kaj če bi pri nas potrdili primer? »Ta trenutek, ko je gripa na vrhuncu, nas v Sloveniji bolj ogroža ta kot koronavirus. Veljajo naj torej osnovni higienski ukrepi – pogosto umivanje rok, če kdo kašlja, naj kašlja v robček, ki ga po uporabi odvrže, ali v rokav. Prav tako velja, naj se ljudje v sezoni respiratornih virusov čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je velika gneča ljudi. Če bomo v Sloveniji torej dobili kakšen primer obolenja z novim virusom, velja povsem enako.«

Maske – da ali ne?

In maske? »V vsakodnevnih situacijah jih ne priporočamo. Niso smiselne. Najprej zato, ker moraš z njo znati ravnati. Če jo, denimo, napačno prijemaš, klice še vedno prenašaš naokrog. Torej nič ne pomaga. Znati si jo moraš pravilno nadeti in odstraniti. In ko se maska enkrat navlaži, jo moramo zamenjati, ker v takem primeru ne ščiti. Bolj so ključni omenjeni splošni higienski postopki.« In dodaja: »Drugače je v zdravstvenih domovih, kadar prosijo obolelega, naj si jo nadene, da ne bi okužil drugih, ko na primer čaka v čakalnici ali ko obišče oslabljenega bolnika. Tam seveda upoštevamo navodila zdravstvenega osebja.«

Vrnimo se k virusom. Sars pred skoraj dvajsetimi leti, mers pred osmimi leti. Kot kaže, živimo v svetu, kjer bodo takšne epidemije nekaj običajnega. »Kar se dogaja zdaj, res ni nepričakovano. Mikroorganizmi se spreminjajo, mutirajo. Vsake toliko časa se pojavi takšen, ki preskoči z živali na človeka. To lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Ne moremo izključiti niti možnosti, da bi se pojavil mikrob, ki bi bil zelo nalezljiv in visoko smrten. Imamo pa v sodobnem času več orodij, s katerimi se borimo proti virusu, kot smo jih imeli nekoč. Lahko zamejimo, vsaj upočasnimo širjenje in kupujemo čas, da razvijemo cepivo,« je komentirala sogovornica.

Zima je prinesla svoje, ta se poslavlja, gripa se bo čez nekaj tednov umirila. Kaj pa novi koronavirus, ki prav tako povzroča respiratorne težave? »Težko je napovedati, kako bo. Praksa kaže, da je pri tovrstnih okužbah res najhuje v zimski sezoni. A za novi virus tega še ne moremo napovedovati.«

Strah pred virusi

Nadja Šinkovec - Zorko je strokovnjakinja na področju nalezljivih bolezni. O fascinantnem svetu mikrobov ve, no, skoraj vse. Pa se jih zato kaj bolj boji? Kako z vsem tem vedenjem brezskrbno živi? Nasmehne se. »Zganjanje panike okoli virusov se mi res ne zdi smiselno,« je vedro odgovorila. »Ta novi koronavirus za zdaj ne deluje kot najhujši mikrob, ki se je kdaj pojavil. Glede boja proti drugim virusom pa lahko zase rečem, da izberem možnost cepljenja, če je le na voljo. Vsem svojim sem, denimo, priporočila, naj se cepijo proti gripi. Prav zanimivo se mi zdi, kako se ljudje ustrašijo novega mikroba, proti gripi, ki nas trenutno v Sloveniji bolj ogroža, pa se je lani cepilo vsega štiri in pol odstotka ljudi.« In sklenila: »Sama upoštevam osnovne higienske principe. Zavedati pa se moramo, da je nekaj res odvisno od mikroba, nekaj pa od našega imunskega sistema, zato je zdravo življenje, o čemer zdravstveni delavci neprestano govorimo, prav tako zelo pomembno.«