Le nekaj minut je trajala današnja seja kolegija doma narodov BiH, očitno pod vplivom bojkota odločanja v državnih organih, ki so ga dan prej napovedale stranke iz Republike Srbske, potrdila pa predsednica te bosanske entitete Željka Cvijanović in njen član zveznega predsedstva Milorad Dodik.

Predsedujoči kolegiju Hrvat Dragan Čović ter njegova namestnika Bošnjak Bakir Izetbegović in Srb Nikola Špitić niso dajali izjav, se je pa zato na široko razgovoril Dodik kot vodja Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Po srečanju s predsednikom bosanskega HDZ Čovićem je dejal, da z vladajočo stranko hrvaške entitete že dlje časa negujejo iste vrednote in da sta se pogovarjala o ustavnem sodišču ter prenovi volilne zakonodaje.

Najnovejši politični zaplet v Bosni je sprožila razsodba ustavnega sodišča, da 53. člen lani sprejetega zakona v Republiki Srbski (RS) o kmetijskih zemljiščih ni skladen z ustavo. Z zakonom so določili, da zemljišča v RS, ki so v javnih evidencah vpisana kot državna, postanejo last srbske entitete. Določilo je zmotilo sedem predstavnikov bosanske nacionalnosti v svetu narodov RS, zato so zahtevali presojo ustavnega sodišča. To je bilo postavljeno z daytonskim sporazumom in ga sestavljajo po dva predstavnika vsake od treh nacionalnih skupnosti v BiH in trije tuji sodniki, ki jih imenuje evropsko sodišče za človekove pravice.

Prehajanje kmetijskih zemljišč brez evidentiranega zasebnega lastnika, zadruge, podjetja ali kakšne druge pravne osebe v roke BiH je za Banjaluko dokaz pristranskosti tujcev v ustavnem sodišču, ki da so že v preteklosti prikrojevali ustavo po bošnjaških željah.

Predsednica RS Željka Cvijanović je ob napovedi blokade odločanja v institucijah BiH dejala, da bo trajala, dokler ne bo sprejet zakon o ustavnem sodišču. Ta naj bi nadomestil sedanjo daytonsko rešitev, ki v vlogo odločevalca postavlja tudi visokega predstavnika za BiH. Za najnovejši zaplet pa je obtožila politični vrh Bošnjakov. Trdi, da si vsa leta prizadeva skrčiti pristojnosti srbske entitete, ki izhajajo iz daytonskega sporazuma, za ponedeljek pa je napovedala izredno sejo narodne skupščine RS, na kateri pričakuje obrambo daytonskega in ustavnega položaja srbske entitete v BiH.

Dodik: Šli bomo po svoje

Še konkretnejši je bil v prvih reakcijah na napoved blokade Dodik, ki je za televizijo N1 dejal, da bodo »združili vse Srbe«, ki delujejo v oblastnih organih BiH, vključno s parlamentom in vlado, in da tam ne bo sprejeta nobena odločitev, dokler ne bo rešeno vprašanje ustavnih sodnikov. Na vprašanje, kakšne so rešitve, je dejal, da bo »šla Republika Srbska po svoji poti«, kar pomeni, da bo oblikovala svoje neodvisne državne organe z delovanjem na ozemlju RS. Na pripombo, da bi to lahko bila kršitev daytonskega sporazuma, pa je odvrnil: »Ta je že prekršen z mnogimi odločitvami visokega predstavnika v škodo RS.« Ponovil je stališče nekaterih pravnikov, da je med ozemljem in zemljiščem enačaj, in če je ozemlje določeno z mejami entitet v BiH, javna zemljišča pripadajo njim in ne BiH.

Današnje popoldansko srečanje vodij bosanskih Srbov in Hrvatov, Dodika in Čovića, v vzhodnem Sarajevu v Republiki Srbski pa je dalo vedeti, da Srbi v najnovejši politični krizi niso brez sogovornika. Čović je novinarjem dejal, da se je predvsem želel seznaniti s sklepi, ki so jih sprejeli srbski predstavniki na ravni BiH, in napovedal nadaljnje širše pogovore HDZ s srbsko SNSD. Ob oceni, da so se v zadnjih letih oddaljevali od integracijskih procesov, pa je dejal, da je eden redkih, ki še verjamejo v integracijo BiH. Tudi on je izrazil nezadovoljstvo nad delovanjem ustavnega sodišča, pritaknil pa še staro nezadovoljstvo z volilnim sistemom, zaradi katerega po njegovih trditvah v predsedstvu države ob srbskem sedita dva bošnjaška predstavnika.