Srečanje obrambnih ministrov Nata se je danes končalo v formatu misije Odločna podpora v Afganistanu. Ministri so po besedah Erjavca po razpravi ugotovili, da je Afganistan še dokaj nestabilen, tudi politično, a so se strinjali, da je viden napredek pri delovanju afganistanskih varnostnih sil.
»Vse se stavi, da bi ustrezno usposobili afganistanske varnostne sile, da bi same zagotavljale mir v državi,« je še dodal v izjavi za slovenske medije.
Slovenija v deželi pod Hindukušem trenutno sodeluje z osmimi pripadniki Slovenske vojske in namerava tam tudi ostati. »Tudi v prihodnje ostaja zavezana vzpostavitvi dolgoročno stabilnih razmer in izgradnji zmogljivosti obrambno-varnostnih institucij v Afganistanu, tako s sodelovanjem v misiji Odločna podpora kot s finančnimi prispevki,« so ob tem sporočili z Morsa. V okviru Natove misije je v Afganistanu po navedbah nemške tiskovne agencije dpa skupno približno 17.000 vojakov.
Obrambni minister ZDA Mark Esper je kolege v Natu danes seznanil tudi z napredkom na pogovorih med ZDA in talibani. Kot je sporočil, je bil dosežen dogovor s talibani o zmanjšanju nasilja v državi, ki naj bi veljalo sedem dni. Občutno zmanjšanje nasilja je sicer zahteva ZDA za podpis dogovora med Washingtonom in talibani.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je danes v Bruslju ponovil namero Nata za okrepitev obrambnih ukrepov in strategije odvračanja glede Rusije v luči odpovedi pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF) v lanskem letu. Kot je napovedal, naj bi odločitev o konkretnih reakcijah Nato sprejel še letos.
Prvič v vlogi opazovalke sodelovala tudi Islandija
Ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata je potekalo tudi multilateralno srečanje obrambnih ministrov držav, ki sodelujejo v kanadsko vodeni bataljonski bojni skupini v Latviji. Na zasedanju je prvič v vlogi opazovalke sodelovala tudi Islandija, ki namerava v Latvijo napotiti civilnega strokovnjaka za strateško komuniciranje. Slovenija v tej misiji sodeluje s 50 pripadnikov SV.
Erjavec se je ob robu zasedanja sestal z makedonsko obrambno ministrico Radmilo Šekerinsko, ki se je Sloveniji zahvalila za pomoč in podporo na poti članstva v Nato. Ob tem je Erjavec napovedal, da bo Slovenija marca v Severno Makedonijo poslala obrambnega svetovalca.
Obrambni ministri Nato se se v sredo zvečer poleg tega sestala tudi na delovni večerji, na kateri je prvič sodeloval novi visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell. Po besedah Erjavca je tukaj v osredju krepitev strateškega partnerstva med Natom in EU, Slovenija pa je glede tega skupaj z Nemčijo, Portugalsko in Hrvaško zelo dejavna.
Razprava je sicer bila osredinjena na to, da morata imeti zveza Nato in Evropa učinkovite odgovore in razvite ustrezne zmogljivosti, ki se bodo pravočasno odzvale na grožnje današnjega časa.
»V čim krajšem času bi morali biti sposobni se odzvati na kakršen koli izziv iz kakršne koli smeri,« je pojasnil Erjavec.
Glede delitve bremen je obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, v izjavi za slovenske medije ponovil, da Slovenija »ne izpolnjuje minimalnih pričakovanj«, torej, da bi dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) namenila za obrambni proračun, ampak namenja približno polovico tega. Negativen trend se je sicer obrnil in se sedaj nekaj več sredstev namenja za obrambni proračun; »leta 2015 smo namenjali okoli 360 milijonov evrov, sedaj smo na 507 milijonih oziroma letos bo to še nekaj višje«, je še dejal Erjavec.
