Hkrati je deloval kot predavatelj na področju bibliotekarstva, sprva na oddelku za knjižničarstvo na ljubljanski pedagoški akademiji, po ustanovitvi oddelka za bibliotekarstvo pa na filozofski fakulteti v Ljubljani, sprva kot redni profesor in nato v letih 1991–1999 tudi kot predstojnik oddelka. Leta 1980 je prejel najvišje priznanje jugoslovanskega založništva – listino knjige, je prejemnik založniške Schwentnerjeve nagrade ter nagrade Normana Forgua za dosežke na področju miniaturnih knjig. Univerza v Ljubljani mu je po upokojitvi podelila naziv zaslužni profesor.

Prof. dr. Žnideršič je bil aktiven na mnogih področjih, povezanih s knjigo, vendar naj se v svojem prispevku omejim le na to, kar mu dolgujemo v Mestni knjižnici Ljubljana, v ustanovi, ki jo je izbral za dom neprecenljivih zbirk, ki smo jih prejeli iz njegovih rok. Knjigi ni posvetil le vseh svojih poklicnih in strokovnih prizadevanj, posvečal ji je tudi prosti čas in energijo vso svojo življenjsko pot. Kot človek široke razgledanosti in predvsem kot srčni ljubitelj knjig je skozi desetletja zbral neprecenljivo zbirko miniaturnih knjig, več kot 3500 po formatu zelo majhnih, a po pomenu toliko večjih knjižnih zakladov z vsega sveta. Kot prvi slovenski in eden najvidnejših evropskih zbiralcev miniaturk svoje zbirke ni želel zadržati zase, pač pa jo ponuditi vsem, želel je, da čim več ljudi ob teh dragocenih knjižnih umetninah začuti sporočilo, za katero je živel tudi sam.

Naše sodelovanje se je začelo leta 2010, ko je ob razglasitvi Ljubljane za svetovno prestolnico knjige zbirko miniaturnih knjig, največjo tovrstno zbirko v srednji Evropi, podaril svojemu mestu oziroma Mestni knjižnici Ljubljana. Z njegovo prijazno pomočjo smo veliko in dragoceno darilo umestili v našo Slovansko knjižnico, ki sem jo takrat vodila. Zbirka miniaturnih knjig dr. Martina Žnideršiča ima vidno in trajno mesto in na oglede vodimo poleg domačih tudi organizirane skupine bibliotekarjev in drugih ljubiteljev knjig iz tujine. Vendar osebnost njegovih sposobnosti in srčnosti ni mogla ostati le pri tem – tekom naših srečevanj v nadaljnjih letih ni le predano skrbel za naše povezave z miniaturisti v tujini, vsako najino nadaljnje srečanje je obogatil z novimi idejami in številnimi predlogi.

Razvilo se je prisrčno sodelovanje in z njegovo prijazno pomočjo smo se ogromno naučili. Z leti so prišle še druge zbirke, ki nam jih je prof. dr. Žnideršič poklonil: naj omenim unikatno zbirko 270 miniaturnih knjig vojvodinskega umetnika madžarskega rodu Karolyja Andruška, ki vsebuje veliko miniaturnih ročno izdelanih grafik, tako predano natančnih in kakovostnih, da svojega šarma niso izgubile niti ob povečavi na največje razstavne panoje. S pomočjo profesorjeve spoštovane soproge Milene Žnideršič smo obdelali in digitalizirali veliko zbirko razglednic mesta Ljubljane iz različnih obdobij. V naših razstavnih vitrinah s ponosom hranimo tudi več kot 400 enot zbirke Prešerniana, ki jo je prof. dr. Žnideršič gradil od svojih gimnazijskih let dalje in vsebuje dragocene oštevilčene in unikatne izdaje. Pomemben del zbirke predstavljajo prevodi Prešernovih del v številne tuje jezike, med drugim celo v kitajščino, bengalščino in esperanto.

Vendar prof. dr. Žnideršič ni bil zgolj naš donator, bil je tudi odličen, inspirativen sogovornik in mentor, vir informacij, ki so bile takrat za nas nove in ki so nam odstirale še neraziskane možnosti našega strokovnega delovanja. Mnogih poti, po katerih danes hodimo, ne bi zastavili brez njegove dragocene spodbude in posredovanja.

Skozi delo in skozi zbirke, ki ostajajo za njim, se nam bo, meni osebno in mojim kolegom in kolegicam v Mestni knjižnici Ljubljana, vedno znova obudil v živ in prisrčen spomin. Prof. dr. Martin Žnideršič, hvala vam.

Mag. Teja Zorko