»Ko je naše podjetje pred časom dobilo drugo nagrado na nekem tekmovanju v tujini, sem šel pogledat, v čem je zmagovalec boljši. Ugotovil sem, da je v resnici slabši. Je pa nastopil bolj samozavestno. Takrat sem ugotovil in se odločil, da ne bomo več tako skromni. Treba je biti tudi malo bolj potenten,« svojo izkušnjo o pomenu samozavesti opisuje Anton Kisovar, direktor Tehnosa, zlate gazele 2017. Domala ni panoge, kjer bi veljalo drugače. Primerjave v športu in umetnosti so kot na dlani; tokrat smo pod drobnogled vzeli dejavnost, ki je podvržena vsem tržnim zakonitostim, njen končni proizvod pa lahko služi celo kot osebnostni test. Vinarstvo. Ko vinski poznavalci pokusijo vino, ne razberejo le očitnega, kot so denimo sorta, letnik in terroir, temveč so sposobni povedati tudi, kdo je tisti, ki za tem vinom stoji, kakšna je njegova osebnost, ideja. Čuti seveda ne lažejo. Težko jih je pretentati, saj avtentičnost vselej zmaguje. Dobro vino nastane kot spoj narave in strasti tistega, ki ga prideluje, draž pridelave vina pa je menda podobna strasti v ljubezni in erotiki. Kako se na tem terenu znajdeta samozavest in skromnost – lepi čednosti in nujni sestavini poslovnega uspeha?
Vinarji s samozavestnim vinom
Za drugačen zorni kot smo se obrnili na uveljavljenega enologa Matjaža Lemuta, direktorja vinske kleti TILIA Estate, čigar kreativni fokus je usmerjen v pridelavo modrega pinota – najbolj čislanega vina na svetu, ki mu nekateri pravijo kar kralj med vini, ter Aljošo Jakončiča, ki s svojo carolino, ki že več kot desetletje sodi med najboljše bordojske zvrsti pri nas, sedi na prestolu najdražjih slovenskih vin. »Skromnost je temelj samozavesti, saj ta nastane iz sekvenc malih uspehov, za katere si neskončno hvaležen. Pri samozavesti je temeljna osredotočenost na cilj, brez tega sta tako produkt, torej vino, kot pojavnost vinarja nedorečena in zato medla in nezanimiva. Velika napaka je delati brez cilja samo zato, da mine čas in da se nekaj naredi. V takem primeru je dobro popolnoma odrezati preteklost in si postaviti nove čiste cilje ter začeti od začetka. V tem početju ni nič ponižujočega, dejstvo je, da je uspeh pot in vsak začetek je izziv,« meni Jakončič, čigar vina so živa in izražajo pozitivno energijo.
Kreiranje vina je umetnost, povezana z osebnim značajem vinarja, pa rad poudarja Matjaž Lemut, avtor več kot 70 vin in gonilna sila Hiše pinotov, ki stoji v Vipavski dolini. Njegova vina zrcalijo preciznost in kreativnost. Pravi, da prepoznavnost blagovne znamke njegovih vin (Tilia) izvira iz konstantnosti identitete. »Ta je posledica samozavestnih odločitev. Skromnost pa je po drugi strani nujna v komunikaciji s kupci. Paziti moraš, da ne izpadeš nastopaški ali aroganten, četudi imaš morda več informacij in znanja. S kupci mi uspe ustvariti poseben stik. Vselej rad predstavim postopke pridelave naših vin; še raje jih odpeljem v vinograd, da vidijo, kakšen je moj odnos do narave – ne skušam si je podrediti, ampak ji sledim. Moj moralni kodeks je, da ni ničesar v ozadju. Tako dajem kupcu povod, da si ustvari svoje mnenje, da dobi potrditev, da je izbral prav.«
Zlatonitniki stremijo k ravnotežju
V poslu se nič ne zgodi samo od sebe. Lahko imaš še tako dobro idejo, narejene kakovostne raziskave, odlične sodelavce, vse materialne resurse, vendar je v nekem trenutku treba sprejeti odločitev za akcijo. »In ko se enkrat odločiš, je treba za tem tudi samozavestno stati, pri čemer pa moraš ostati na neki način skromen in prizemljen,« poudarja Enzo Smrekar, podpredsednik Atlantic Grupe za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo, lanskega zmagovalca v kategoriji velikih podjetij v izboru najboljšega zaposlovalca Zlata nit. Uspeh lahko hitro zaslepi in otopi ostrino misli in presoje, kar vodi v ležernost ali celo aroganco. Nikoli ne smemo pozabiti, da vedno nekje obstaja nekdo, ki si prizadeva biti najboljši in ves čas čaka na svojo priložnost. Kaj bolj ceni pri ljudeh – skromnost ali samozavest? »Pri ljudeh cenim kombinacijo obojega. Popolno ravnovesje pa je v realnosti prej redek pojav kot pravilo, zato je smiselno ti dve in še številne druge osebnostne lastnosti upoštevati, ko sestavljaš tim. S svojo drugačnostjo vsak prinese neko dodano vrednost h kakovosti tima, treba je le poskrbeti, da je presečna množica skupnih vrednot dovolj velika.«
Podobno meni Ilijana Šuligoj Javornik, direktorica kadrovskega področja podjetja RLS merilna tehnika, lanskega zmagovalca v izboru Zlata nit, kategorija srednje velika podjetja. »Skromnost in samozavest se ne izključujeta, v zdravi osebnosti se dopolnjujeta. Ravno oseba z zdravo samozavestjo je sposobna pristne skromnosti, ko je ta na mestu. Zdrava samozavest, ki temelji na dejanskih kompetencah, je ne samo dobrodošla, ampak nujna za uspeh. Predvsem v vodstvenih vlogah. Samozavest vodje skupini vliva potrebno zaupanje.« Iskratelova kadrovica Jelica Lazarević Lajovic, kjer so prejeli posebno priznanje zlata praksa, ob tem dodaja, da je v poslu količina želene skromnosti odvisna predvsem od življenjskega ciklusa podjetja. »Če smo v coni preživetja, je skromnost pozitivna, saj nam pomaga, da se prilagodimo in se sprijaznimo, da česa ne bomo dosegli oziroma imeli, posledično smo zato manj nezadovoljni. Če smo v coni rasti, lažje in hitreje prevlada samozavest.«
V vrhovih poslovnega sveta je samozavest odskočna deska za rast in uspeh, a če prekorači mejo, je lahko tudi pogubna. Zgodi se, da se kdo kar razpoči od samozavesti. Ljudje sledimo tistim, ki so avtentični, za katere intuitivno vemo, da je ob njih varno, zato je samozavest zdrava le, kadar je popoprana vsaj s kančkom dvoma.
Potrebne so meje – tudi v ambicijah. Kar je lepo in kar te najbolj osreči, te lahko, če dovoliš, tudi uniči. Nečimrne ideje samopašnih narcisov, ki so bolestno samoljubni, včasih resda zarišejo obrise uspeha, skoraj vedno pa puščajo dolgotrajne rane – izgorele ljudi, porušene odnose, finančne brazgotine. Predstava o tem, kaj je sreča, se je nedosegljivo napihnila, kaj je uspeh, je postalo izredno kompleksno vprašanje. A brez nepotrebnega filozofiranja lahko trdimo, da obstaja več uspešnih kot srečnih ljudi. Srečni ljudje pa so tisti, ki ustvarjajo presežke.
