Resolucija pozdravlja izkupiček januarske konference o Libiji v Berlinu, na kateri so se svetovni voditelji zavezali spoštovanju embarga na orožje, izpeljavi mirovnega procesa in končanju zunanjega vmešavanja in vojaške podpore vojskujočim se stranem v Libiji.
Besedilo tudi poziva k nadaljevanju pogovorov pod okriljem Združenih narodov v Ženevi, potem ko se je prvi krog v soboto končal brez dogovora o prekinitvi ognja. Izraža pa tudi zaskrbljenost glede »vse večje vpletenosti plačancev v Libiji«.
Heiko Maas: Zaključki berlinske konference so sedaj zavezujoči za vse
Nemški zunanji minister Heiko Maas je sprejetje resolucije pozdravil in menil, da gre za pomemben korak na poti do iskanja rešitve za konflikt v Libiji. Kot je dodal, so zaključki berlinske konference sedaj zavezujoči za vse strani. V nedeljo bo Maas ob robu Münchenske varnostne konference tudi gostil nekaj več kot deset zunanjih ministrov držav, ki so bile tudi v Berlinu.
Besedilo resolucije je bilo predmet več tednov trajajočega prerekanja, ki po pisanju francoske tiskovne agencije AFP kljub sprejetim dogovorom na berlinski konferenci priča o nadaljevanju delitev med državami glede Libije.
Oporekanje Rusije
Oporekala ji je zlasti Rusija, ki je menila, da se je z resolucijo preveč mudilo, manjka pa ji po njihovem tudi poglavitna stvar - jasno izraženo soglasje strani v Libiji. »Resno dvomimo, da bo resolucija na način, na katerega je bila napisana, prispevala h kakršnikoli rešitvi,« je dejal ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija.
Rusija je sicer poskušala predhodno resolucijo dopolniti, vključno s spremembo izraza »plačanci« z izrazom »tuji teroristični borci«, kar pa ji ni uspelo. Moskva je namreč tarča obtožb, da v podporo silam uporniškega libijskega generala Kalife Haftarja v Libijo pošilja tisoče plačancev zasebnega ruskega podjetja za varovanje Wagner, kar ruske oblasti zanikajo.
Skoraj vsakodnevni spopadi pri Tripoliju in pretok orožja
V Libiji so 12. januarja vzpostavili krhko prekinitev ognja, a zlasti v bližini Tripolija skoraj vsakodnevno prihaja do spopadov. V državo naj bi se še naprej tudi stekalo orožje.
V Libiji od strmoglavljenja dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 divja državljanska vojna. Odpadniški general Haftar, čigar sile nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz in naftnih polj na puščavskem jugu države, se za oblast bojuje z mednarodno priznano vlado premierja Fajeza al Saradža.