»Zjutraj na mestnem avtobusu Kitajka kihne. Po naslednji postaji na avtobusu ostaneta le še ona in tip s slušalkami.« Ta šala je pred dnevi zakrožila na naših družbenih omrežjih in kar dobro ponazorila strah, ki bi se ob nadaljnji širitvi epidemije koronavirusa lahko razrasel tudi pri nas. Na srečo za tak strah pri nas še ni nobenega razloga, si je pa mogoče predstavljati grozo, ki jo doživljajo v enajstmilijonskem kitajskem mestu Wuhan kot žarišču tega virusa ter v krajih in državah, kjer so že odkrili primere okužb in celo smrti.
Vse več žrtev
Po zadnjih podatkih je koronavirus doslej terjal že več kot 1355 življenj, število okuženih pa je preseglo 60.000 ljudi. Od tega je 568 ljudi okuženih še v drugih državah po svetu, tudi v Evropi, edini smrtni žrtvi zunaj celinske Kitajske sta bili doslej na Filipinih in v Hongkongu. Žarek upanja je vseeno prinesel podatek, da so v nedeljo kitajske oblasti potrdile 3062 novih primerov okužbe v zadnjih 24 urah, medtem ko je bilo dan pred tem kar 3399 novih primerov. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že v soboto sporočila, da se število novih primerov okužbe na Kitajskem stabilizira, a je še prezgodaj reči, ali je epidemija res že dosegla vrhunec.
Daleč od vrhunca so za zdaj gospodarske posledice epidemije, a je že zdaj jasno, da bo škoda velika tako za kitajsko kot svetovno gospodarstvo, občutila pa bi jo lahko tudi naša podjetja.
»Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da se bo gospodarska rast na Kitajskem letos zmanjšala na pet odstotkov, ker se bo v prvem četrtletju zmanjšala zasebna potrošnja. Prav tako se bodo umirila uvozna in izvozna gibanja, saj je sedem od desetih največjih pristanišč na svetu kitajskih. Poslovne investicije se bodo prav tako vsaj za nekaj časa premaknile v prihodnost. Z vidika verig vrednosti bodo najbolj prizadete sosednje azijske ekonomije. Če bi zastoj v proizvodnji in transportu trajal dlje od enega meseca, bi to z zamikom enega do dveh mesecev čutili tudi ameriška in evropska predelovalna dejavnost, ki velik del svoje konkurenčnosti gradita na ugodnih cenah polproizvodov s Kitajskega. A če bi se epidemija nehala širiti v 14 dneh, bi se kitajska gospodarska rast v prvem četrtletju znižala le do pol odstotne točke, na letni ravni pa ob hitri normalizaciji ne bi bilo večjih negativnih učinkov. Kljub kratkoročnemu znižanju zalog v svetu nobena večja država zaradi tega ne bi zdrsnila v recesijo,« optimistično napoveduje Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije, ki ocenjuje, da je strah pred virusom vseeno do določene mere upravičen, saj je v enem mesecu že toliko okuženih na svetu, kot jih je bilo v devetih mesecih zaradi sarsa.
Vrtoglava škoda
Škodo v svetovnem gospodarstvu zaradi sarsa, ki je leta 2003 prav tako izbruhnil na Kitajskem, so takrat ocenili na 40 milijard dolarjev. Zdaj bo škoda nekajkrat večja, saj se je odtlej zelo povečala vloga Kitajske, ki je drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu in ustvari že 16 odstotkov svetovnega BDP, torej štirikrat več kot pred 17 leti.
»Vloga Kitajske je zdaj neprimerljivo večja kot prej, škoda pa bo odvisna predvsem od trajanja epidemije in bi potencialno lahko segala tudi do 4000 milijard dolarjev. Kitajska se je odzvala hitro in odločno in na edini možni način, torej z omejitvijo gibanja, s čimer želi pokazati svetu, da obvladuje razmere. A če se bo epidemija zavlekla in trajala do aprila in dlje, se bodo zaradi globalnega pomena Kitajske precej čutile posledice,« ugotavlja ekonomist dr. Bogomir Kovač. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi znižanje kitajske gospodarske rasti za eno odstotno točko povzročilo do skoraj pol odstotne točke nižjo rast svetovnega gospodarstva. Ker slednje zaradi trgovinskih vojn in političnih kriz že zdaj ni v najboljšem stanju, bi ga še dolgo neukročena epidemija vendarle lahko potisnila nevarno blizu recesiji.
Zaprte tovarne
Prve negativne učinke za zdaj občuti zlasti svetovni turizem, saj so turistične agencije in letalski prevozniki takoj začeli odpovedovati potovanja na Kitajsko, zmanjšala pa so se tudi potovanja Kitajcev, ki postajajo precej manj zaželeni turisti kot donedavna. A v ZDA jih bodo pogrešali vsaj pri izkupičku, saj se tam uvrščajo na tretje mesto po obisku, hkrati pa tam med bivanjem zapravijo v povprečju po 6500 dolarjev, kar je precej več od preostalih turistov.
Ker mnoge tovarne na Kitajskem zaradi karantene ostajajo zaprte (s polno paro delajo kvečjemu tovarne zaščitnih mask), se je kitajska industrijska proizvodnja že zmanjšala, zaradi tega pa tudi povpraševanje po surovinah. Cene surovin, vključno z nafto, so tako padle, kar je eden redkih ugodnih učinkov, ki pa zaradi takojšnje napovedi držav Opec o znižanju črpanja nafte žal ne bo dolgo trajal. Zaradi strahu pred širjenjem virusa so svoje tovarne, trgovine in poslovalnice na Kitajskem v veliki meri zaprle tudi multinacionalke, kot so Apple, Nike, McDonald's, Starbucks, Ikea in druge. Vse zato pričakujejo znatno izgubo prometa.
Ker je kitajska provinca Hubej z Wuhanom in še enajstimi mesti eno od središč za proizvodnjo avtomobilov in avtomobilskih delov, so zaskrbljeni tudi mnogi avtomobilski proizvajalci. Kitajska podjetja so sicer pred svojimi novoletnimi prazniki naredila povečane zaloge delov, ki pa hitro kopnijo. Fiat/Chrysler je že najavil, da bo ustavil proizvodnjo v Evropi, če se dobave polizdelkov ne bodo nadaljevale. Podobne skrbi imajo pri Volkswagnu, Nissanu, General Motors, Renaultu, Hyundaiju…
Čeprav so prizadeta tudi ameriška podjetja, je ameriški minister za trgovino Wilbur Ross v tem žalostnem času zmogel sila neobčutljivo in neprimerno izjavo. »Mislim, da bo vse to pomagalo vračanju delovnih mest v Severno Ameriko,« je zinil za ameriško televizijo Fox.
Posledice za nas
Neposreden izvoz Slovenije na Kitajsko je sicer precej skromen, saj je Slovenija v zadnjem letu na Kitajsko izvozila za 270 milijonov evrov izdelkov, od tega največ električnih strojev in naprav, vozil in industrijskih strojev, nekaj več pa posredno prek večjih evropskih multinacionalk. Večjega udarca za naše gospodarstvo se tako ni bati, se pa s težavami že sooča nekaj deset naših podjetij, ki majo na Kitajskem svoje obrate.
»Pričakovati je zamudo dobav s Kitajskega, kar lahko ogrozi našo proizvodnjo tudi v Sloveniji, saj s Kitajske uvažamo veliko sestavnih delov, ki jih v EU praktično ni mogoče dobiti, na primer trajne magnete,« je opozoril predsednik uprave Domela Holdinga Matjaž Čemažar. V Krki so bolj mirni, saj imajo zalog dovolj, njihova kitajska podjetja pa niso edini vir potrebnih surovin. Prej ali slej pa bodo manjši pretovor občutili v Luki Koper, saj so številni ladjarji odpovedali ladijske povezave s Kitajsko. A ker potovanje od tam traja približno mesec dni, zmanjšanja za zdaj še ni zaznati.
