Slovenija je bila leta 1991, ko ste odprli pivovarno in pivnico, še nerazvita pivska dežela. Kakšni so bili odzivi prvih pivcev vaših zvarkov, glede na zakoreninjen okus pivcev uniona in laškega?

Na začetku je bilo težko, bilo je veliko več povpraševanja po hrani kot pa po domačem pivu. Ljudje še niso bili navajeni na nove okuse, poleg tega smo imeli težavo s tem, da je treba naše pivo, ko se enkrat odpre sod, stočiti v treh dneh. Nato pa se je v nekaj mesecih stanje sunkovito spremenilo. Povpraševanje je naraslo do te mere, da pravzaprav nismo zmogli zvariti toliko piva, kot bi ga lahko prodali. Včasih nam ga je celo zmanjkalo.

Znanje so k vam prinesli Čehi. Pivo je varil češki pivovarski mojster, tudi tehnologija in surovine so bile češke.

Vsa tehnologija je češka, saj se pivo po češki metodi vari v dveh kotlih in ne v enem, kot je to običaj pri denimo nemških lagerjih. Med samo kuho se pivo pretaka iz enega kotla v drugega, pri nemški metodi se ne. Zato imajo nemški lagerji ostrejši okus, medtem ko so češki ležaki mehkejšega okusa. Ko smo začeli variti pivo, je bil na trgu en sam ponudnik slada. Danes jih ima vsak pivovar na voljo vsaj petdeset. Podobno je s kvasom in hmeljem. Češki pivovarski mojster Zdeněk Olejniček, ki je prišel k nam, je še vedno v stiku z nami, čeprav ne živi več tukaj. Je pa namesto njega tu kot glavni pivovar njegov nekdanji učenec, tako da se receptura in sam proces dela pravzaprav nista veliko spremenila. Le pivo stila pale ale, ki smo ga dali na trg pred tremi leti, je narejeno po naši recepturi.

Se pa prva nekonvencionalna oziroma domača piva pivovarn, kot so vaša pa Kratochwill, Petrina in druge, niso zakoreninila v okus slovenskih pivcev.

Te pivovarne so bile v primerjavi z industrijskimi izredno majhne, težko bi zadovoljile širše množice. Pri nas še danes nimamo velikih zmogljivosti za varjenje piva in niti nimamo namena, da bi širili proizvodnjo ter zalagali trgovine z našim pivom. V eni kuhi lahko trenutno proizvedemo 1500 litrov piva dvakrat na teden.

Medijska podoba mikropivovarstva se je bistveno spremenila, ko je leta 2008 prišlo na trg prvo zvarjeno kraft pivo humanfish. Nenadoma se je začelo na veliko govoriti o kraft pivih, čeprav ste bili drugi mikropivovarji na trgu že sedemnajst let.

K temu so največ pripomogli družbena omrežja in trenutna moda. Tako kot so bili na začetku moderni burgerji in džin in se je o teh fenomenih veliko pisalo. V Adamu Ravbarju nismo zaradi prihoda kraft piv prodali niti litra piva manj. Res pa je, da smo se prilagodili na nove okuse in svetlemu in temnemu pivu dodali še pivo pale ale, ki se ga zadnje leto proda že več kot temnega piva. Povpraševanja je vedno več.

Na pivski sceni se okusi spreminjajo, sproti se ustvarjajo novi trendi. Kako to, da se niste odločili še za druge stile piva in ostajate zvesti le trem?

Pivo je izrazito sezonska pijača. Če bi imeli še več novih okusov, jih poleti ne bi bil problem prodati, pozimi pa. Trenutno smo v fazi razmišljanja, da bi začeli variti še pšenično pivo. Ampak večina naših strank je takšnih, ki nočejo, da bi preveč spreminjali okuse. Da bi zdaj vse postavili na glavo, ko imamo dovolj odjemalcev, res ne bi bilo smiselno, poleg tega ne bi radi, da nam zmanjkujejo zaloge enega tipa piva. Specializirali smo se zgolj za točeno pivo. Nekaj malega piva v dvolitrskih steklenicah prodajamo le našim zvestim strankam. V proces stekleničenja ne moremo zaradi tega, ker je naše pivo narejeno po češki recepturi za stil piva ležak, pri kateri se ves proces sekundarne fermentacije in karbonizacije zgodi po naravni poti v kotlih in ne v steklenici z dodajanjem sladkorja za karbonizacijo. Zaradi tega ima naše pivo kratek rok trajanja – tri tedne, ker je nepasterizirano, nefiltrirano in brez kakršnih koli dodanih konzervansov. Zaradi tega smo bili in smo še na neki način v slabšem položaju kot industrijski in večina kraft pivovarjev, ki s postopkom sekundarne fermentacije in dodanim sladkorjem dosežejo večmesečne roke trajanja in s tem pivo lahko hranijo na toplem. Naši recepturi zaupamo in je za zdaj ne nameravamo spreminjati. Imamo pa v ponudbi pivo v petindvajset- ali petdesetlitrskih sodčkih in točilne aparate za zasebne zabave in piknike. To je veliko bolj praktično, kot da bi imeli polnilnico za steklenice. Trg s pivom v steklenicah je v Sloveniji že precej zasičen.

Vaše pivo je bilo eno prvih, ki je steklo iz pivske fontane v Žalcu.

Bili smo eni izmed prvih štirih. Zdaj je naše pivo v pivski fontani na voljo en mesec na leto. Z žalsko občino oziroma ljudmi, ki upravljajo fontano, dobro sodelujemo. Za nas je bila to kar dobra reklama. Sodelujemo pa tudi z ljubljansko gostilno Sokol, za njih varimo pivo, ki ga prodajajo pod lastno blagovno znamko Sokol.

Kraft pivovarne so večinoma izrazito lokalne narave. Največ pivcev je iz lokalnega okolja. Kako je s tem pri vas, ki imate tudi pivnico in gostilno?

Tudi pri nas je večino gostov iz lokalnega okolja. Pri nas v Domžalah je premalo turizma, sicer radi sprejmemo turistične skupine, ki jim ob hrani seveda ponudimo tudi predstavitev proizvodnje piva in degustacijo naših domačih piv. Po domžalskih lokalih pa niti nočemo biti prisotni, v Ljubljani je največji kupec gostilna Sokol. Smo zelo selektivni glede gostilniških odjemalcev našega piva, ker je glede na kratek rok trajanja potrebna dobra frekvenca ljudi.

Vseeno pa na festivalih piva sodelujete z novodobnimi kraft pivovarnarji.

Festivalska ponudba je vsaj glede piva že precej nasičena. Sicer smo na nekaterih festivalih še prisotni, vendar manj kot na začetku, ko so bili prvi festivali še mnogo bolj pristni v smislu pivske ponudbe. Zdaj je na teh festivalih prisotnih že ogromno pivovarjev. Je pa res, da smo med ponudniki lagerjev oziroma ležakov še vedno med redkimi, čeprav vedno več pivovarjev spet vari lagerje.

V klasičnih pivnicah po vzoru nemške in češke tradicije, kamor na neki način sodi tudi vaša, se je vedno točilo bolj kot ne zgolj lagerje.

Ležaki in lagerji se še vedno pijejo v večjih količinah. V klasične pivnice se ne hodi okušat novih vrst piv, ampak se gre spit nekaj piv. Zaradi tega je stopnja alkohola pri ležakih in lagerjih nižja kot pri večini novih piv stila pale ale, ipa, apa… Se pa z novo generacijo to res na neki način spreminja. Starejši še vedno pijejo lager, mlajši pa v večini pale ale. Nove generacije pijejo manj, več se igrajo z novimi okusi in stili piv. Čeprav količina popitega piva ostaja enaka, bi lahko rekel, da posamezna oseba nedvomno spije manj piva hkrati kot pred leti.