Organizacije vlado pozivajo, da v skladu z opozorili znanosti v nacionalni podnebni načrt, ki je v javni obravnavi do nedelje, vključi cilj opuščanja premoga do leta 2030.
"Vlade, ki resno naslavljajo podnebno krizo, napovedujejo zapiranje termoelektrarn na premog do leta 2030. Naša načrtuje kurjenje premoga vse do leta 2050," je opozorila strokovna sodelavka Focusa Barbara Kvac.
»Takšni načrti so zgolj leporečje«
Predstavnica organizacije Greenpeace Slovenija Katja Huš je dodala, da so vsakršni načrti o razogličenju, ki dopuščajo kurjenje premoga do sredine stoletja, le leporečje. "Načrt bo sprejela vlada Marjana Šarca in glede na pomembnost dokumenta ta ne bi smel prelagati odgovornosti na jutrišnje vlade, temveč bi moral vsebovati jasno politično zavezo za opuščanje premoga v Sloveniji v naslednjih 10 letih," je navedla.
Medtem pa je strokovnjakinja za okoljsko pravo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij Senka Šifkovič Vrbica izpostavila pravico do zdravega življenjskega okolja, ki ga mora zagotavljati država. "To pomeni, da mora država storiti vse, kar je v njeni moči, da bodo predvidene posledice ukrepanja privedle vsaj do mednarodnopravno zavezujočih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Opuščanje rabe fosilnih goriv na največji kurilni napravi je torej eden prvih potrebnih ukrepov NEPN," je izpostavila.
Predstavnik okoljske organizacija Umanotera Andrej Gnezda pa je sklenil, da je spogledovanje z dragimi in nepreverjenimi rešitvami, kot so zajem ogljika ali načrti o sosežiganju odpadkov, ki jim lokalni prebivalci močno nasprotujejo, zgolj podaljšuje negotovost vseh, ki živijo in delajo v tem okolju.
Okoljevarstveniki so spomnili, da je bil izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU poslati v Bruselj, po oceni okoljskih organizacij najslabše pripravljen prav slovenski, zadnji osnutek NEPN, ki je trenutno v javni obravnavi, pa se ne razlikuje bistveno od pretekle verzije.
"Cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki mu domnevno sledi NEPN, ni dovolj ambiciozen. Še posebej glede na hitrejše ogrevanje Slovenije bi moral biti nacionalni cilj ogljična nevtralnost do leta 2040. Prav tako je nezadosten cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030," so dodali.
