Francozi so blizu otokov Mururoa in Fagataufa, ki spadata v Francosko Polinezijo, izvedli še 193 jedrskih poskusov. Teste so izvajali vse do leta 1996, ko je takratni francoski predsednik Jacques Chirac razglasil konec jedrskih poskusov.

Francija je v prvih jedrskih poskusih svoje vojake načrtno izpostavljala radioaktivnemu sevanju, da bi preverila odziv vojske ob morebitni jedrski vojni. Številni vojaki so za posledicami sevanja umrli za rakom.

Iz zaupnega poročila o podzemnem jedrskem poskusu v Alžiriji 25. aprila 1961 je razvidno, da naj bi s poskusi ugotovili, kakšni so »psihološki in fiziološki učinki« jedrskega orožja na ljudi, da bi lahko »sodobne bojevnike« primerno telesno in psihično pripravili. Nekatere vojake so zato po poskusu pripeljali celo 275 metrov blizu središča eksplozije.

Po omenjenem poskusu je vojska sporočila, da v primeru jedrskih napadov poveljniki »nikoli ne smejo na onesnaženo območje«. Po drugi strani naj bi pehota namesto plinskih mask nosila le navadne zaščitne maske, ker naj bi plinske maske zmanjševale mobilnost vojakov.

Po podatkih francoskega obrambnega ministrstva je bilo ob 210 jedrskih poskusih v Sahari in Francoski Polineziji, ki so jih izvedli med letoma 1960 in 1996, prisotnih okoli 150.000 civilistov in vojakov.

Potem ko je Francija desetletja uradno zanikala odgovornost, čemur naj bi botroval strah pred oslabitvijo jedrskega programa sredi hladne vojne, je francoski parlament leta 2009 sprejel prelomen zakon o izplačilu odškodnin žrtvam jedrskih poskusov.