Študija organizacije World Wildlife Fund (WWF) je pokazala, kakšne globalne ekonomske posledice bodo nastopile zaradi uničevanja narave. Propad naravnih habitatov, vključno z gozdovi, mokrišči in koralnimi grebeni bo močno oviral vzpostavitev pomembnih ekosistemov. To se bo poznalo v upadu populacije rib in opraševalcev, trpela pa bo tudi lesna industrija.
Povišale se bodo tudi cene hrane
Povečana uporaba fosilnih goriv, širitev kmetijstva in urbanega okolja na še neizrabljene površine bodo predstavljali velik finančni zalogaj povezan z zaščito obal ter izgubo vodnih virov in shranjenega ogljikovega dioksida. Globalno se bodo predvidoma prav tako povišale tudi cene hrane, saj ima navsezadnje ekološka kriza močne posledice za kmetijsko dejavnost. Cene sadja in zelenjave naj bi se tako do leta 2050 dvignile za 3 odstotke na svetovni ravni.
Dejanska situacija še hujša od trenutnih ocen
Ocene študije so po mnenju vodja za trajnostno gospodarstvo pri WWF Karen Ellis optimistične, saj naj ne bi povsem odražale resnosti dejanske situacije. »Države morajo pričakovati, da bo vpliv podnebne krize veliko večji. Študija je namreč zajela le šest ključnih dejavnikov, ki so ključni za preživetje ekosistema,« opozarja Ellisova.
Avtorjem študije sicer ni uspelo oceniti stroška sanacije in popravljanja škode, ki je bila in še bo storjena ekosistemom, saj je bilo preveč nestabilnih dejavnikov, ki so jih pri tem ovirali. Predvidevajo pa, da bodo takšne ocene možne že v bližnji prihodnosti.
