A če je bil razlog za odsotnost očeta še opravičljiv, saj naj bi prvič sodišče obvestil, da še išče novega odvetnika, v drugem pa bi lahko prišlo pri zastopanju do kolizije interesov, o čemer je odvetnik v izogib težavam najprej povprašal Odvetniško zbornico, pa hči Elizabeta svoje odsotnosti ni opravičila. Kakorkoli, sodnica ju bo že čez štirinajst dni znova čakala v sodni dvorani, piše Mojca Marot v novi številki Nedeljskega dnevnika.
Namesto da bi Zvone Štorman, ki je bil še pred 14 leti na širšem Celjskem tako zelo priljubljen, da so ga bralci lokalnega časopisa Celjan okronali z nazivom Naj Celjan, mirno preživljal tretje življenjsko obdobje in se s ponosom spominjal let, ko so bili njegovi lokali od Šempetra v Savinjski dolini do Šmarja pri Jelšah tako polni, da so mnogi v vrsti čakali na prosto mizo, torej danes nima mirnega spanca.
In kaj neki Štormanu in njegovi hčerki Elizabeti očita obtožnica? Poskus oškodovanja upnikov, s tem, ko naj bi Štorman zlorabil institut ustanovitve zemljiškega dolga. Marca 2013, ko ni bil več zmožen plačevati obveznosti NKBM Leasingu za hotel na Mariborski cesti v Celju, ki ga je najprej prodal, nato pa znova vzel v najem, je namreč Štroman vpisal zemljiški dolg na nepremičnine v njegovi lasti. Ta dolg pa je njegova hči Elizabeta v postopku osebnega stečaja, ki je bil uveden zoper očeta, prijavila v stečajno maso kot fiktivno terjatev v višini 360 tisoč evrov. Kar pa je stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas prerekala, zato škoda ni nastala. Če pa bi Štormanovima omenjeni »manever« uspel, bi bili upniki oškodovani za 155 tisoč evrov, kolikor so bile vredne nepremičnine, na katere sta vpisala zemljiški dolg.
Mnogi, ki so bili v času, ko je Štorman odpiral svoje lokale kot po tekočem traku, njegovi redni gostje, še danes ne morejo pozabiti obilnih porcij na velikih krožnikih. »A ne samo dunajski in pariški zrezki, pa zrezki z gobicami z vsemi mogočimi prilogami, slovel je tudi po obilnih sadnih kupah z obveznim pisanim dežnikom na vrhu, kar so še posebej oboževali otroci,« se tistih zlatih časov spominja starejša Vojničanka, ki je bila tudi del njegovega kolektiva. »Takrat smo bili vsi dobro plačani, Zvone pa je bil več kot korekten šef. Gostje so bili vedno, če je bil v lokalu, deležni tudi njegovega pozdrava in kakšne lepe besede. Skratka, bil je tak, kakršnih danes skoraj ne najdemo več. Zato sem bila zelo žalostna, ko sem pozneje spremljala njegovo agonijo, zlasti v zvezi s hotelom v Celju. Da bo doživel tako žalostno usodo, si nikoli nisem mislila,« nam je dejala ena njegovih nekdanjih zaposlenih.
A mnogi nekdanji zaposleni so bili na svojega delodajalca tudi zelo jezni, zaradi neizplačanih plač so vlagali ovadbe in tožbe.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Za Bobovnika se reflektorji počasi ugašajo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so slovenski vrtci po številnih dejavnikih na pozitivnem vrhu evropskih lestvic, kaj je v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal znani televizijec Slavko Bobovnik, kako cenjen je goriški radič, imenovan tudi goriška vrtnica, kaj o korona virusu meni dr. Nadja Šinkovec Zorko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
