Ustavno sodišče je danes sprejelo odločitev, da so sodišča in pristojna telesa obvezana pod enakimi pogoji omogočati vsem državljanom udeležbo pri, kot so zapisali, javni storitvi rejništva. Sodišča je odločitev sprejelo po obravnavi številnih zahtev za oceno ustavnosti treh členov zakona o rejništvu, ki so jih vložila združenja in posamezniki zaradi diskriminacije istospolnih parterjev.

Predsednik ustavnega sodišča Šeparović je novinarjem danes potrdil, da niso razveljavili spornih določil zakona, kot je ta, da so rejniki zakonci, da ne bi povzročili dodatnih škodljivih posledic pravicam in interesom zakoncev v obstoječem modelu javne storitve rejništva.

Zato so, kot je izpostavil, naložili sodiščem in upravnim telesom, naj izvajajo zakon o rejništvu v skladu z ustavo in zakonodajo, kot tudi mednarodno zakonodajo, ter da ob tem ne smejo diskriminirati istospolno usmerjenih oseb.

»Istospolnim osebam morajo omogočiti, da pod enakimi pogoji, tako kot vsi ostali državljani, lahko postanejo rejniki,« je povedal Šeparović. Dodal je, da je devet ustavnih sodnikov podprlo današnjo odločitev, štirje pa so imeli pomisleke. Med njimi sta sicer dva prav tako ocenila, da je zakon diskriminatoren, a nista soglašala s obrazložitvijo odločitve.

Zakon zamolčal družbeno skupino

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o rejništvu izpustil oziroma »zamolčal« določeno družbeno skupino in s tem povzročil splošne diskriminatorne učinke za istospolno usmerjene osebe, ki živijo v partnerskih skupnostih in neformalnih partnerstvih, kar ni v skladu z ustavo.

Odpravo spornih členov zakona so poleg številnih levosredinskih političnih strank in združenj za človekove pravice zahtevala tudi istospolna partnerja Ivo Šegota in Mladen Kožić, ki se že več let borita za pravico do rejništva.

Čeprav sta Šegota in Kožić decembra lani dobila tožbo na upravnem sodišču, je zagrebški center za socialno delo prejšnji mesec znova zavrnil njuno zahtevo za rejništvo kot neutemeljeno. Ob tem so se sklicevali na sporne določbe zakona o rejništvu, ki ne navajajo možnosti, da bi rejništvo dobila istospolna partnerja.

Šeparović je danes poudaril, da mora zagrebški center za socialno delo upoštevati odločitev ustavnega in upravnega sodišča.

V združenjih, ki se borijo za pravice oseb LGBT skupnosti, so bili zadovoljni z današnjo odločitvijo ustavnega sodišča, ki jo vidijo kot korak naprej k enakopravnosti istospolno usmerjenih oseb. Konservativna hrvaška združenja, ki so povezana s katoliško cerkvijo, pa so ocenila, da je odločitev slaba za otroke in pravosodje.