Ob tem so člani sveta ECB v svojih nastopih sporočili, da lahko pričakujemo daljše obdobje nizkih obrestnih mer, in če bi se ECB odločila za spremembo obrestnih mer, bi bilo pričakovati še dodatno znižanje obrestnih mer, in ne povišanja le-teh. Verjetnost dodatnega nižanja obrestnih me še v tem letu zvišuje tudi pritok letošnjih makroekonomskih podatkov za Evropo. Nemški pridelovalni oziroma proizvodni sektor se zdaj krči že 13 mesecev zapored. Nenazadnje je tudi nemški ekonomist in predsednik ekonomsko-raziskovalnega inštituta DIW Berlin Marcel Fratzscher rekel: »Z nizkimi obrestnimi merami bomo živeli še tri ali štiri leta.« Ob tem se zdaj tudi vedno več ljudi bolje zaveda, da pri nizkih obrestnih merah njihova denarna sredstva zaradi inflacije (ta je v Sloveniji decembra 2019 znašala 1,9 odstotka) izgubljajo vrednost in kupno moč. To zavedanje ob nizkih oziroma nižajočih se obrestnih merah povišuje donose tako na globalnih, kakor tudi na domačem delniškem trgu.

Na ameriških tleh smo priča podatkom, ki kažejo, da je trg dela v ZDA še vedno močan in da gospodarska aktivnost zmerno raste. Nenazadnje je gospodarska rast v ZDA v lanskem četrtem kvartalu znašala 2,1 odstotka, kar je bilo bolje od pričakovanj, medtem ko stopnja brezposelnosti ostala nizka. Tudi na korporacijskem v ZDA parketu za enkrat vse kaže dobro. Do sedaj je o svojih poslovnih izidih za četrti kvartal 2019 poročalo 302 od 500 podjetij indeksa S&P500, pri katerih medletna rast prihodkov do zdaj znaša 3,2 odstotka, rast dobička pa 0,28 odstotka. To v obdobju nizkih oziroma nižajočih se obrestnih mer povzroča pozitivne cenovne pritiske na cene delnic in omogoča rekordne vrednosti delniških tečajev v ZDA, katerim smo trenutno priča.

Kitajsko gospodarstvo, ki bo zagotovo deležno negativnih učinkov korona virusa, je lani poraslo za 6,1 odstotka. To pa pomeni, da smo trenutno priča najpočasnejši gospodarski rasti Kitajske v zadnjih treh desetletjih. To je prisililo kitajske oblasti, da so s 1. januarjem letos zmanjšale zahtevano raven obveznih rezerv bank, kar naj bi sprostilo 114 milijard dolarjev za namene povečanja kreditiranja in s tem spodbujanja gospodarske rasti v državi. Zaradi korona virusa pa je Kitajska v začetku tega tedna priskočila na pomoč kapitalskim trgom še z močnejšo finančno injekcijo v izogib nihanjem na kapitalskih trgih. Poleg povišanja likvidnosti v lastni ekonomiji je kitajska včeraj sporočila, da bo 14. februarja prepolovila carine za približno 75 milijard dolarjev ameriškega uvoza, ki jih je uvedla lanskega septembra.