Na področju založništva Statistični urad RS (Surs) navaja, da je leta 2018 skoraj 1450 založnikov izdalo nekaj manj kot 5300 knjig, od tega malo več kot 3600 izvirnih slovenskih. Med temi je bilo skoraj 1800 leposlovnih del, od tega 57 odstotkov izvirnih slovenskih. Pesniških zbirk oz. del je izšlo 260, od tega 75 odstotkov izvirnih slovenskih. Izdanih je bilo skoraj 80 pesniških del za otroke, od tega več kot 70 odstotkov izvirnih slovenskih.
Slovenske splošne knjižnice so leta 2018 v 286 izposojevališčih, ki vključujejo tudi 13 bibliobusov, beležile 473.000 članov ter 9,6 milijona obiskov, od tega v povprečju več kot 26.000 na dan. Član knjižnice naj bi v povprečju šel v knjižnico 20-krat na leto. V letu 2018 so knjižnice skupno pripravile več kot 25.000 prireditev.
Po podatkih Sursa je bilo v letu 2018 v muzejih in galerijah na ogled okoli 1200 občasnih in 245 stalnih razstav. Obiskalo jih je 2,7 milijona ljudi, od tega 30 odstotkov tujcev. V povprečju si je razstave ogledalo 7500 ljudi na dan.
V letu 2018 so hrami kulture ponudili več kot 25.000 prireditev, od tega skoraj 30 odstotkov gledaliških predstav, skoraj 25 odstotkov filmskih in video produkcij ter 23 odstotkov glasbenih dogodkov. Na voljo je bilo skoraj 4800 brezplačnih prireditev. Znotraj več kot 240 festivalov se je zvrstilo več kot 5000 prireditev. Prireditev po kulturnih domovih, gledaliških, operno-baletnih hišah in glasbenih ustanovah ter na festivalih si je ogledalo okoli 4,7 milijona ljudi.
Posneli skoraj 110 filmov
Slovenska filmska produkcija je obsegala skoraj 110 filmov, od tega več kot 40 odstotkov igranih. Celovečercev je bilo 26, od tega 12 igranih. Kinematografi so beležili 134.000 gledalcev slovenskih filmov. Sicer so kinodvorane pri tujih filmih beležile 2,4 milijona obiskovalcev, v povprečju jih je tako dnevno obiskalo skoraj 6900 ljudi.
Surs je izračunal tudi prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP). Ta je med letoma 2014 in 2018 znašal 1,1 odstotka, med letoma 2010 in 2013 pa 1,2 odstotka. Za primerjavo Surs navaja prispevek slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP, ki je v letu 2018 znašal 1,4 odstotka. To pomeni, da je bil približno 27 odstotkov večji od prispevka kulture. Ob tem opozarjajo, da pri izračunih niso upoštevali posrednih učinkov kulture na gostinstvo, turizem, trgovino ipd.
Država je leta 2018 namenila za kulturo - za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter za storitve radia, televizije in založništva - omenjenih 430 milijonov. Tako so izdatki države za kulturo v letu 2018 znašali 24 evrov manj na prebivalca kot leta 2010. Vsak prebivalec sam pa je leta 2018 potrošil za kulturo povprečno 57 evrov več kot leta 2010.
