Nikakor ne želimo namigovati, da je dandanes z avtomobili znamke Citroën kar koli narobe. Prav tako ne, da ne delajo dobrih štirikolesnikov. A takšnega, ki bi se resnično vtisnil v spomin, ki bi postavil nove smernice ali standarde, ki bi bil kakor koli revolucionaren, v zadnjem času pri bržčas eni sicer najbolj inovativnih znamk v zgodovini avtomobilizma ni bilo na vidiku. Ali vsej ne v tolikšni meri, kot včasih, ko je skorajda vsak novi citroën predstavljal takšno novost, da se jih še dandanes spominjamo kot pionirjev na različnih področjih. Ob tem pa so bili pravi posebneži, ki so se res bistveno razlikovali od svojih tekmecev. Eden takih je bil tudi model GS.
Zakaj vse je bil ta avtomobil, ki so ga javnosti prvič predstavili na pariškem salonu leta 1970, hkrati še z enim legendarnim modelom SM, posebnež, se bo izpisalo skozi pričujoči zapis. Kako zelo so v tistem času citroëni izstopali, pa veliko pove tudi misel iz avstralske avtomobilistične revije Motor sports and Automobiles, ki je ob njegovem prihodu na trg zapisala: »Včasih se je težko znebiti občutka, da so Citroënovi oblikovalci še edini, ki projekt novega avtomobila zastavijo na praznem listu papirja, brez povezav s katerim koli drugim avtomobilom. Brez stalnega nadzora in omejevanja ter spodbujeni, da naredijo produkt, ki ga bo javnost sprejela z navdušenjem, kljub temu da bo resnično posebnež in bo močno odstopal s svojo originalnostjo.«
Sami superlativi
Čeprav je na ceste zapeljal leta 1970, se je zgodba GS začela že prej. Mnogo prej. Pravzaprav lahko z njegovim nastankom povežemo že prototip C10 iz leta 1956, s katerim so nakazali, kako bi zapolnili veliko luknjo v svoji ponudbi, ki je zevala med malčkom 2CV in luksuznim DS. Sledilo je še nekaj poskusov, leta 1963 je bil blizu tega, da postane serijski avto, tako imenovani projekt F, a so vodilni prišli do spoznanja, da je preveč podoben renaultu 16, zato so ga naposled ukinili. Vseeno pa je veliko njegovih komponent nato našlo pot do projekta G, ki je pozneje postal – GS. Pod njegovo obliko se je podpisal znani oblikovalec Robert Opron, že prva stvar, ki je nakazovala na njegovo drugačnost, pa je bila, da se niso mogli zediniti niti okoli tega, v kateri razred ga uvrstiti.
GS je bil namreč najprej štirivratna limuzina brez limuzinskega zadka. To je pomenilo, da se zadnja šipa, kljub temu da se je spuščala podobno kot pri petvratnih kombilimuzinah ali, še bolj, izvedenkah z nazivom »fastback«, ni dvignila in je bil za dostop do prtljažnika na voljo le povsem navpično postavljen pokrov. Ob tem je bil GS najbolj aerodinamičen avtomobil svojega časa, bil je prvi manjši štirikolesnik (v dolžino je meril 4,12 metra), ki je premogel hidropnevmatsko vzmetenje, še ena od njegovih posebnosti pa je bil merilec hitrosti v obliki vrtečega se bobna in ne v klasični obliki urnega kazalca. »GS bi lahko že vnaprej razglasili za avtomobil desetletja. V vseh pogledih, tako kar zadeva dizajn kot njegovo obnašanje na cesti, lahko o njem pišemo samo v superlativih,« so zapisali tudi pri vedno kritični britanski reviji Car. Da je šlo resnično za izreden avtomobil, pa je potrdila tudi komisija, ki ga je razglasila za evropski avto leta 1971.
Vrsto let najbolje prodajan
Pravzaprav edini očitek na račun GS je na začetku prodaje letel na njegov precej šibak litrski motor s 40 kilovati (54 konji), ki pa so ga bili pri Citroënu tako rekoč primorani vgraditi zaradi davčnih omejitev, ki so takrat veljale v Franciji. V vsakem primeru so že kmalu sledile tudi močnejše različice. Eno leto po začetku proizvodnje so predstavili še karavansko verzijo, po nekaterih manjših spremembah in dodatnih motornih različicah pa je leta 1979 GS doživel temeljito prenovo, po kateri so ga tudi preimenovali v GSA. Takrat je postal petvratna kombilimuzina, saj so avtomobili, kot je bil tovrstni volkswagen golf, močno pridobivali na priljubljenosti, prav tako je dobil novo masko motorja, prenovljeno notranjost z novimi merilniki, spremenili pa so še številne druge malenkosti. »Za tiste kupce, ki se navdušujejo nad mehaničnimi in oblikovalskimi inovacijami, je GSA pravi odgovor,« so v testu avtomobila še marca 1981 zapisali pri reviji What Car?
Čeprav so jih večino naredili v Franciji, in sicer v tovarni v Rennesu, je bil GS (in kasneje GSA) avtomobil, ki so ga proizvajali skorajda po vsem svetu – v Čilu, Indoneziji, Južni Afriki, Mozambiku, Zimbabveju, Španiji, na Portugalskem, Tajskem in v – Sloveniji. V Kopru. Slovenski oziroma takrat jugoslovanski GSA je nosil ime GA, velika večina pa je bila obarvana v bež barvo. Kot zanimivost naj omenimo, da so med letoma 1979 in 1983 okoli 5500 GSA-jev kot enega zares redkih zahodnih avtomobilov izvozili tudi v Vzhodno Nemčijo, GS (in pozneje GSA) pa je bil vrsto let tudi najbolje prodajan Citroënov avtomobil. Skupno so jih proizvedli slab poltretji milijon, natančneje 1.896.742 GS-jev in 756.757 GSA-jev.
