Promocija je potekala v poslopju beograjske občine Stari grad. Na predstavitev so prišli tudi aktivisti sklada za humanitarno pravo (FHP) in nekaterih drugih nevladnih organizacij za človekove pravice, da bi navzočim razdelili tudi gradivo o zločinih proti Hrvatom v Vojvodini.
Šešelj je bil v Haagu obsojen na deset let zapora tudi zaradi zločinov proti Hrvatom in drugim nesrbskim prebivalcem v Vojvodini v 90. letih prejšnjega stoletja. Pred pravnomočno sodbo je preživel več kot enajst let v haaškem priporu.
Šešljevi pristaši so fizično preprečili aktivistom, da bi vstopili v dvorano, žalili so jih in potisnili pred poslopje. Fizični napad na aktiviste je zahteval Šešelj, med prerivanjem pa so štirje aktivisti padli na tla, je za srbsko uredništvo Radia Svobodna Evropa povedala znana beograjska mirovniška aktivistka Nataša Kandić, ki je tudi sama končala na tleh.
Kandićeva je dejala, da so se Šešljevi pristaši obnašali, kot da ne obstajajo zakoni. Izpostavila je, da je občinsko poslopje javni prostor ter da uporabniki nimajo pravice pretepati in metati na tla kogar koli, je poročala srbska tiskovna agencija Beta.
Šešelj zanika genocid v Srebrenici
Napad na šest beograjskih aktivistov so danes obsodile tudi hrvaške nevladne organizacije. Izpostavile so, da so bili napadalci mladi ljudje, ki so odraščali po vojni v vzdušju, ki je bilo zastrupljeno s sovraštvom in šovinistično nestrpnostjo. Zagrebška nevladna organizacija za soočanje z zgodovino Documenta je v današnjem sporočilu za javnost dodala, da gre za primer iz Srbije, da pa se podobni incidenti dogajajo tudi na Hrvaškem in v BiH.
Šešelj je danes v srbskem parlamentu izjavil, da so želeli aktivisti motiti dogodek, česar člani njegove stranke niso dovolili. Izpostavil je, da so jih »izrinili na relativno dostojen način«, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Agencija je poročala tudi s predstavitve Šešljeve knjige, na kateri je avtor dejal, da se je v Srebrenici zgodil zločin, ki ni na čast in ponos Srbom, temveč ga je treba obsoditi. »Zločin je bil, ne pa tudi genocid. Pravi intelektualci ne prehitevajo z ocenami in je malo takih, ki pravijo, da je šlo za genocid,« so povzeli Šešljevo izjavo.
Genocid v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh v juliju pred 25 leti pobile več kot 8000 Bošnjakov, je priznan po mednarodnem pravu, a ga v Srbiji kot takšnega še vedno ne priznavajo.
