Jutri bo nadvse slovesno, saj bomo proslavljali Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik. A na veliko razočaranje delovnega ljudstva, ki nadvse rado izkazuje slavo praznikom, ki so dela prosti, je letošnji osmi februar sobotnega značaja, tako da bo najverjetneje temu primeren tudi odnos do dneva spomina na največjega slovenskega poeta.
Omar Naber je na primer eden takšnih, ki Prešernovega dneva ne praznuje posebej, kot je povedal za revijo Nova. A ima vseeno poseben odnos do kulturnoprazničnega junaka, saj je zanj, kot se je izrazil, največji umetnik v zgodovini Slovenije. To pa še ni vse. Podrobneje je na zelo umetniško abstrakten način obrazložil, da po njegovih zapisih čuti, »da bi bil moja sorodna izgubljena duša, razpet med realnim in nadrealnim svetom. Med hrepenenjem po tem, kar naša eksistenca in svet ponujata, in med omejenostjo, ki nam jo prinaša naša majhnost«. Manj modre misli ima ob spominu na kulturni praznik pevka Alenka Gotar, čeprav ji je, kot se je izrazila, ta praznik zelo pomemben, ker ji ni vseeno za kulturo. Letos bo zanjo še posebej slovesno, saj bo v Ljubljani nastopila ob izidu knjige enega najvidnejših in najplodnejših slovenskih literatov Ivana Sivca, v kateri pripoveduje zgodbo o grofici Štatenberški.
Velik pridih državnega praznika imajo tudi tekme za svetovni pokal v alpskem smučanju za Pokal Vitranc v Kranjski Gori. Čeprav klasično zimo počasi jemlje globalno segrevajoči se vrag, organizatorji tekem v Kranjski Gori, kot smo tega že vajeni, vlagajo nečloveške napore, da bodo proge kljub pomladnim temperaturam vrhunsko pripravljene za junake belih strmin. Pred tradicionalno tekmo za svetovni pokal, ki bo letos sredi marca, pa tradicionalno tekmujejo in se družijo tudi prvokategorniki med estradnimi zvezdniki. Po beli kranjskogorski strmini, obdani z zelenimi zaplatami, so se po poročanju narodovega spletnega medija rtvslo.si tako poganjali Orleki, Mambo Kingsi, Zvita feltna, Šukarji, pa Domen Kumer, Gregor Skočir, Vili Resnik in druge slovenske glasbene legende. Tudi Lado Leskovar, ki sicer ni smučal, je pa navijal. »Kdor ne smuča, ni Sloven'c, smo rekli včasih. Jaz sicer ne smučam več, ampak zato pa navijam – in tudi letos bom. Kdor ne navija, ni Sloven'c, pa bi lahko rekli danes,« na prizorišče pokala sredi marca poziva tudi starosta slovenske glasbe Lado Leskovar. Od nacionalnega smučarskega ponosa je razganjalo še Vilija Resnika. Zdi se mu prav, da bi se vsak Slovenec naučil smučati, tako kot se je sam še kot otrok, in da bi bilo smučanje dejansko del slovenske tradicije, je ponosno povedal v kamere Pop TV.
Tudi Zlatko Dobrič se vrača na sceno
Tudi Boris Kobal je bil vse do nedavnega incidenta s prepisovanjem klen steber slovenske kulturne in narodne identitete. Zdaj pa je vse drugače. Komedija ga je ponesla v narodno zavest in komedija ga je odnesla s trona slovenskega žlahtnega burkaštva. Po poročanju revije Lady danes malce pozabljen živi v ljubljanskih Kosezah, kjer se večkrat odpravi v bližnji lokal, kjer čisto sam in ves zamišljen pije kavo. »Kot bi gledal v prazno, kadi in kofetka ter se, po domače povedano, briga zase,« so zapisali v priljubljeni reviji, informacije pa so, kot so pojasnili, dobili od zveste bralke, ki Kobala večkrat sreča na kavi. A vse le ni tako črno, čeprav ga menda razjeda depresija. V Lady so izdali, da tudi zanj prihajajo svetlejši dnevi, saj bo po novem režiral komedijo Shoes v glavo, ki prihaja na odre v marcu.
Od mrtvih je, kot kaže, vstal tudi nekdaj eden najbolj prodajanih slovenskih glasbenih umetnikov Zlatko Dobrič. V Slovenskih novicah so oznanili, da se po večletnem premoru, vmes se je posvetil gostinstvu, vrača na glasbeno sceno s pesmijo Luda noč. Glasbo in besedilo zanjo, sicer v hrvaškem jeziku, je napisal kar sam, za Novice pa je pojasnil, da je skladba zabavna in posneta v plesnih ritmih, namenjena pa vsem ljudem dobre volje in primerna za žur.
Izgorelost podira rekorde, Jernej Kuntner se je odpovedal alkoholu
Nekoč ena glavnih nacionalnih dejavnostih Slovencev je bilo smučanje, danes pa to športno panogo, kot vse kaže, zelo uspešno nadomešča nova disciplina – izgorevanje. Po tem, ko je javno, o svojem težkem življenjskem obdobju in izgorelosti spregovoril oglaševalski strokovnjak Aljoša Bagola in to opisal v knjigi Kako izgoreti, so tako kot nekoč proizvajalci in trgovci s smučmi prišli zdaj na svoj račun trgovci s knjigami in založniki. V Lady so pod drobnogled vzeli prodajo njegovih knjig in ugotovili, da se bliža neslutenim slovenskim rekordom s 7800 prodanimi izvodi ter da so med najbolje prodajanimi knjigami v zadnjih letih knjige, ki govorijo o samopomoči, reševanju težav s tesnobo, stresom in izgorelostjo.
Igralec Jernej Kuntner se je v nasprotju z Bagolo lotil preventive namesto kurative. Ker ima nešteto obveznosti in je vsestransko aktiven na vseh področjih, rad razpolaga tudi s prostim časom, vendar ga je kljub temu strah razvad in navad, da bi zapadel v brezno alkohola in drog. Zato se je že pred dvema letoma odpovedal alkoholu. »Spontano sem se odločil, da ga ne bom več pil. Krivo je bilo tudi dejstvo, da so se mi začeli nabirati kilogrami, tisti od alkohola so najbolj nepotrebni,« je zaupal svoj recept bralcem za alkoholno neizgorelost.
