Znanstveniki so z natančno analizo letnic v lesu, ki se ji strokovno reče dendrokronologija, ocenili, da je vodnjak nastal okoli leta 5256 pred našim štetjem. Znanstvenike pa je navdušila tudi sama zgradba vodnjaka, saj do sedaj neolitskemu prebivalstvu niso pripisovali znanja, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.
Odkriti vodnjak je visok 140 centimetrov, po površini pa meri 80 kvadratnih centimetrov in je narejen je iz močnega hrastovega lesa. Njegova posebnost je ta, da so vogalne palice pri vodnjaku celo dve ali tri leta starejše od lesa, ki je bil porabljen za ogrodje. Vogalne palice so prav tako hrastov les, ki pa je bil podrt že pozimi leta 5259 ali 5258 pred našim štetjem.
Kot je povedala Karol Bayer z Univerze v Pardubicah, vodnjak do sedaj ni bil najden zato, ker je bil več stoletij prekrit z vodo. To znanstvenikom povzroča tudi obilico težav, saj morajo za sušenje lesa uporabiti posebno metodo, da vodnjak ne bi razpadel. V ta namen razvijajo proces sušenja lesa na način, da bi les ohranili brez deformacij, do česar želijo priti s pomočjo sladkorja, ki bi okrepil celične strukture lesa.
Kaj več so o velikem odkritju zapisali znanstveniki, si lahko preberete v strokovnem članku, objavljenem v reviji Journal of Archaeological Science.
