Najnovejše raziskave javnega mnenja so šokirale že desetletja vodilni sredinski irski stranki, Fine Gael in Fianna Fail. Ti si podajata kljuko oblasti že več kot sto let in podpirata druga drugo, kadar ni drugega izhoda kot manjšinska vlada. Irci so tega že vajeni – namreč da nobena stranka na volitvah ne osvoji večine ter da imajo manjšinske vlade in koalicije.
Zdaj pa sta obe dominantni stranki ne samo daleč od večine, ampak je raziskava v vodilnem otoškem časniku Irish Times republikanski levičarski stranki Sinn Fein na sobotnih predčasnih volitvah napovedala 25 odstotkov glasov podpore. (Sinn Fein je tudi druga največja stranka v britanski Severni Irski, kjer deli oblast z vodilno unionistično desničarsko stranko DUP). Stranki Fianna Fail anketa napoveduje 23 odstotkov, vladajoči stranki Fine Gael aktualnega premierja Lea Varadkarja pa samo 20 odstotkov glasov.
V Evropski uniji priljubljeni Varadkar je razpisal te predčasne volitve zaradi prepričanja, da mu bodo pohvale za držo na brexitskih pogajanjih Evropske unije z Britanijo, v katerih je Irska igrala veliko vlogo, prinesla lepo volilno zmago. Navsezadnje je brexit odločilno vplival tudi na decembrsko veliko volilno zmago Borisa Johnsona v Britaniji. Toda v irski volilni kampanji ni igral velike vloge. Volilce očitno veliko bolj zanimajo domače zadeve, posebno težave v državnem zdravstvu in še bolj stanovanjska politika. Zlasti mladi Irci zelo težko pridejo do lastniške strehe nad glavo, najemnine pa so astronomske. Sinn Fein, ki mlade privlači bolj s svojimi levičarskimi rešitvami kot z republikanstvom, saj jih niti ne zanima njena pretekla povezanost s tridesetletno vladavino nasilja in terorizma v Severni Irski, je še pred tednom dni pogojevala vstop v koalicijo s pristankom potencialnih partneric na referendum o združitvi Irske s Severno Irsko. Potem pa je ta pogoj iznenada opustila, kar je gotovo povečalo njeno bero glasov v raziskavah. To pa ne pomeni, da bo ta referendum opustila.
Prva in edina zmaga je iz leta 1918
Na prvih britanskih volitvah po prvi svetovni vojni leta 1918, ko je bil irski otok še britanska kolonija, je Sinn Fein, ki je zahtevala neodvisno irsko republiko, zasedla vse irske sedeže v parlamentu v Londonu. Takrat se je zgodil ključni trenutek v sodobni irski zgodovini, saj Sinn Fein ni hotela zasesti sedežev v Londonu, ampak je v Dublinu ustanovila irsko skupščino, ki je razglasila neodvisno Republiko Irsko. Leta 1919 je izbruhnila vojna za neodvisnost med irsko republikansko armado (Ira) in britansko armado. Trajala je skoraj dve leti in pol in se končala z delitvijo irskega otoka oziroma z nastankom irske države ter Severne Irske, ki je ostala britanska. Burna irska zgodovina se je nadaljevala s krvavo državljansko vojno (1922–1923). Irska, kakršno poznamo danes, je postala povsem neodvisna šele leta 1937, Sinn Fein pa je doživela dolg zaton. Nadomestili sta jo sredinski stranki Fianna Fail in Fine Gael, med katerima ni pravih razlik. Samo še v Severni Irski je ostala Sinn Fein vplivna, vendar kot politični obraz Ire.
Koalicija, a kakšna?
Največ zaslug za zdajšnjo priljubljenost Sinn Fein na Irskem gre njeni karizmatični populistični voditeljici Mary Lou McDonald, ki jo raziskave razglašajo za najbolj priljubljeno med strankarskimi voditelji. Uspeh, ki ji ga napovedujejo na sobotnih volitvah, ne pomeni, da bo nujno prišla na oblast. Če pa bi šla v vlado s Fianno Fail ali Fine Gael, bi bilo to enako političnemu potresu. Obe stranki sicer trdita, da z njo ne bi šli v koalicijo, Varadkar jo je celo razglasil za nenormalno stranko, čeprav je dodal, da so njeni privrženci normalni.
