Največja sindikata, ki predstavljata slovenske znanstvenike, protestirata proti ponovnemu imenovanju Józsefa Györkösa za direktorja agencije za raziskovalno dejavnost. »Dovolj imamo institucionalizirane korupcije ter neresnega odnosa ARRS do raziskovalk in raziskovalcev!« sta včeraj v javnem pismu zatrdila profesor Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ).
Györkösu sindikalisti med drugim očitajo pomanjkljivo ovrednotenje znanstvenoraziskovalnih projektov in programov, klientelizem pri podeljevanju javnih sredstev ter površne in neustrezne recenzije prijav na vsakoletnih projektnih razpisih. Sindikata sta opozorila tudi na neprimerno časovno razporeditev razpisov. »Razpisna obdobja za ključne projektne razpise je ARRS pod vodstvom Györkösa v preteklih petih letih praviloma umeščala v čas počitnic in praznikov, pri tem pa se v razpisnem postopku nikoli ni držala lastnih časovnic. Tako so rezultati razpisov kot po pravilu objavljeni z večmesečno zamudo,« je zapisano v pismu. Sindikata sta pozvala ministra za znanost Jerneja Pikala, naj Györkösovega imenovanja ne potrdi. Direktorjevo ponovno kandidaturo je sicer že potrdil upravni odbor agencije, dokončno pa naj bi ga imenovala vlada.
Težave z ocenjevalci
Direktor Györkös je včeraj vse očitke zavrnil. Zatrdil je, da agencija deluje »skladno s svojim poslanstvom in nalogami«. Opozoril je, da za delovanje agencije ni odgovoren le on, ampak ima ARRS še dva organa – upravni odbor in znanstveni svet. »K pravilnikom za izvrševanje javnih pooblastil po opravljeni javni razpravi soglasje poda tudi pristojno ministrstvo,« je dodal. Pojasnil je, da o prijavah znanstvenikov na razpise odloča »obsežen mednarodni ekspertni sistem«; za pripravo seznama recenzentov pa da skrbijo znanstvenoraziskovalni sveti posameznih znanstvenih ved, ki delujejo na agenciji. Mednarodnim ekspertom, ki ocenjujejo prijave na projekte, sicer znanstveniki pogosto očitajo, da niso opremljeni z zadostnim znanjem za kakovostno ocenjevanje. Ker Slovenija na svetovnem znanstvenem zemljevidu ni zelo pomembna, je dobre ocenjevalce objektivno težko dobiti. Delovanje agencije sta pregledala tudi računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije. Napak nista odkrila, se je branil Györkös.
Vlada morda še ne bo odločala
Obtožbe na račun ARRS in njenega vodstva so sicer v znanstvenem okolju stalnica. Agencija vsako leto med znanstvenike razdeli večino denarja, ki ga znanstvene organizacije, inštituti in univerze namenijo za raziskovanje. Lani je ARRS razdelila 181 milijonov evrov proračunskih sredstev, v letih pred tem pa manj, tudi le 130 milijonov evrov. Znanstveniki že več let opozarjajo, da je sredstev premalo, saj primerljive konkurenčne države v znanost in razvoj vlagajo večji delež proračuna. Agencija sicer na višino državnih sredstev nima vpliva, zaplete pa se pri vprašanju, kako premalo sredstev na učinkovit in pravičen način razdeliti med vse. Na ARRS že leta letijo očitki, da sistem razdeljevanja ni pregleden zato, da bi denar lahko dobili privilegirani znanstveniki. Zoper prejšnjega direktorja ARRS Francija Demšarja je eden od znanstvenikov vložil celo kazensko ovadbo. Györkös je bil za direktorja imenovan leta 2014. Njegov mandat je trajal pet let, trenutno pa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti. Minister Jernej Pikalo je včeraj dejal le, da bo očitke sindikatov na račun direktorja »natančno proučil«. Po dosedanjih izkušnjah pa vlade v odstopu pri kadrovskih imenovanjih oklevajo, zato utegne ostati Györkös še naprej vršilec dolžnosti.
