Da bi lažje mešale meglo, se stranke ukvarjajo še s polpreteklo zgodovino in ljudi še dodatno razdvajajo – samo da bi lahko ostali pri kolaču, ki se mu pravi zagotovljena plača in denar za stranke. Strankokracije podjetje (ljudstvo) ne zanima – razen pred vsakokratnimi volitvami.

Ob vedenju, da je Slovenija tokrat zares na preizkušnji, da se je preizkusilo (neuspešno) že vse opcije (z izjemo Levice, ki zaradi izrazito socialnega programa nima v tem okolju nobenih možnosti), menim – in vem, da delim mnenje zelo velikega števila Slovencev – da je prišel čas za temeljito reformo te države. Mehaniki bi rekli, da je zadnji čas za generalko, če se želimo še peljati…

Obhaja me bogokletna misel, ali ni prišel čas za pametne, sposobne in predvsem empatične voditelje (skandinavski vzor je več kot očiten); kar nekaj zelo sposobnih žensk in moških deluje v slovenskem prostoru in rešuje ter popravlja zavožene stvari predvsem moških politikov. Brez njih bi se ta država že sesula sama vase ali pa bi število brezpravnih, ogoljufanih in prevaranih doseglo prag, ko ne bi imeli več česa izgubiti.

Zato javno predlagam vsem, ki po družbenih omrežjih že neformalno oblikujejo (oblikujemo) razne ideje o korenitih reformah utrujene države, da razmislijo o širokem ljudskem gibanju, ki bi na čelo postavilo nekaj takih nepolitičnih in nekompromitiranih Slovenk in Slovencev. Takih, ki od te odgovorne službe ne bodo odvisni in bodo zlahka odganjali vse lobiste in prisklednike s strankarskimi izkaznicami. Težka, a ne nemogoča naloga. To niso novi obrazi, ki so do zdaj ustanavljali pred volitvami stranke za obrambo pred velikim manipulatorjem, pač pa so to imena, ki so za Slovenijo in ljudi naredila veliko več od dobro plačanih izbrancev ljudstva v strankarskih uniformah.

Srečo Knafelc, Krvava Peč