Marija Lah vodi edino popravljalnico dežnikov v Ljubljani. V lokalu, ki ga je leta 1966 na Trubarjevi cesti 13 kupil njen oče, dela zadnjih 29 let. Vključena je v skupnost Trubarjeve, te najbolj pisane ulice v mestu, tako zaradi številnih grafitov kot jezikov, ki jih je mogoče slišati. »Trubarjeva je posebna že od nekdaj, bila je obrtniška ulica. Danes je obrti boj malo, smo pa postali multikulturni, kar je super. Rada jo imam,« je povedala ena od 14 portretirank in portretirancev v knjigi Trubarjeva, v kateri so se avtorji v štirih pripovednih oblikah – besedilo v slovenščini in angleščini, fotografija, skica in grafični kolaž – sprehodili od Prešernovega spomenika vse do tovarne Rog z željo, da bi poustvarili duha te ulice.
Za besedilo je poskrbel Jeff Bickert, za fotografije Manca Juvan, ki je bila tudi pobudnica projekta, za skice Blaž Budja, za grafični kolaž Sava Kosmač, knjigo pa je izdal zavod Apis. »Knjigo smo zasnovali kot sprehod po Trubarjevi. Sama sem se osredotočila na kakofonijo ulice – na grafite, plasti, razpadanje… Če jo pogledaš na pravi način, je to je ulična galerija,« je dejala Sava Kosmač.
Kakšna bo s Trubarjevo?
Da ima Trubarjeva nekaj posebnega, česar druge ulice nimajo, je Manca Juvan vedela že prej. A ko se je na Trubarjevo preselila Apisova pisarna, se je je skupaj s sodelavkami in sodelavci to neposredno dotaknilo. Takrat je padla ideja o knjigi. Kot je povedala, so portretirali ljudi, ki s svojo dejavnostjo, s svojim življenjem niso konformistični in delajo tisto, kar jim je pri srcu, obenem pa soustvarjajo duha Trubarjeve, ki ga kaj hitro opazijo tako domačini kot tujci. »Multikulturnost na Trubarjevi ni le fraza, ampak jo živimo brez večjih problemov. Ta ulica zato ni pomembna le za ljudi, ki živijo in delajo tu, ampak za vse mesto. Ne vem, ali je v Sloveniji še kakšna taka ulica. Torej je pomembna za vso državo,« je dejala Manca Juvan, ki je skupaj z drugimi avtorji tudi spraševala o prihodnosti Trubarjeve.
Ta je v procesu prenove. Vprašanje, kaj bo ta prinesla vzdušju tega okolja in ali bodo dobrine zaradi višjih cen še manj dostopne manj premožnim prebivalcem mesta, za zdaj ostaja neodgovorjeno. Je pa jasno, česa si ljudje s Trubarjeve želijo. »Želim si, da duh posameznikov, ki tvorijo Trubarjevo, ostane tak, kot je. Ne glede na to, kako se infrastruktura spremeni, je pomembno, da ne povozi posameznikov, ki so tukaj. Sprememb ne moreš zares ustaviti, pomembno je prepoznati tiste elemente, ki prinesejo nekaj dobrega. Na Trubarjevi se stvari odvijajo organsko. Tukaj to deluje,« je sklenila Manca Juvan.
Ustvarjalci so izpostavili tudi intimnost, ki jo ima Trubarjeva v primerjavi s podobnimi ulicami po svetu. Jeff Bickert je zapisal, da na Trubarjevi drži rek, da prostor naredijo ljudje, a da bi lahko rekli tudi, da prostor naredi ljudi. »Tu najdemo posebno izrazito etnično in kulturno mešanico, ki poleg številnih ljudi iz različnih slovenskih okolij vključuje Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Hrvate, Nepalce, Bangladeševce in druge,« je zapisal in dodal, da ti ljudje ne živijo le drug ob drugem, ampak ustvarjajo skupnost.
