Povod za spremembo poti, po kateri je v EU vstopala tudi Slovenija, na njej pa so trenutno Črna gora (od leta 2012), Srbija (2014) in resda le uradno še ne odpisana Turčija (2005), je bila lanska francoska blokada začetka širitvenih pogajanj s Severno Makedonijo po končanem dolgoletnem sporu z Grčijo zaradi imena in obljubljenem vstopu v Nato, ki čaka samo še na špansko ratifikacijo. Nizozemska in Danska sta jo podkrepili s podobno blokado Albanije, vse skupaj pa je novo evropsko komisijo skupaj s skrbmi za stabilnost zahodnega Balkana postavilo pred nujno nalogo, da spravi širitvene aspiracije iz slepe ulice.
V danes predstavljenem predlogu sprememb širitvenega procesa, katerega merila so bila določena na zasedanju evropskega sveta v Koebenhavnu leta 1993, njegova zadnja strategija pa usklajena decembra 2006, je komisija Ursule von der Leyen sledila zahtevam francoskega predsednika Emmanuela Macrona, med njimi o reverzibilnosti procesa za kandidatko, ki nazaduje pri izpolnjevanju meril, kar do zdaj vsaj v praksi ni bil primer. Ob ponovnem odprtju že končanih pogajanj na posameznih področjih bodo lahko prosilki za članstvo zamrznjena že odobrena finančna sredstva za tlakovanje poti v EU, ta pa je predrugačena tudi z združevanjem dosedanjih 35 tematskih pogajalskih poglavij v šest grozdov, prav tako po francoski zamisli.
Obnavljanje kredibilnosti širitvenega procesa
»Celoten proces (širitve) mora biti bolj kredibilen, bolj predvidljiv, bolj dinamičen in bolj političen,« je ob predstavitvi njegovih sprememb dejal komisar za soseščino in širitev Oliver Varhelyi in dodal, da je predlog, ki ga morajo blagosloviti še vse članice, usmerjen k obnovi verodostojne perspektive za članstvo držav zahodnega Balkana. Predvideva tudi nagrajevanje pospešenih reform z dodatnimi finančnimi sredstvi ob večji osredotočenosti na temeljne pogoje, kot sta vladavina prava in delovanje demokratičnih institucij. Med negativnimi vzvodi pa komisija našteva možnost ustavitve pogajanj na posameznih področjih ali v najresnejših primerih vsesplošno zamrznitev pogajanj, ponovno odprtje že zaprtih poglavij, prekinitev ali umik koristi tesnejše integracije, na primer dostopa do programov EU, ter že omenjeno zmanjšanje ali zamrznitev finančnih sredstev EU z izjemo podpore civilni družbi. Dokument po drugi strani predvideva nadaljevanje neomajne zavezanosti EU širitvi, politično naravo procesa pa naj bi utrjevali mehanizmi, kot so redna srečanja EU s kandidatkami na vrhu, medvladne konference in delovanje stabilizacijsko-pridružitvenih organov.
Reverzibilnost kot palica
Danes posebej izpostavljena realna možnost reverzibilnosti pridružitvenega procesa naj bi slednjemu zagotavljala predvidljivost. O ustavitvi ali nazadovanju v pogajanjih bo komisija presojala v predvidenih rednih letnih poročilih o napredku kandidatk, ukrepala pa sama ali na pobudo oziroma zahtevo katerekoli članice, če temu ne bo nasprotovala njihova kvalificirana večina.
Predlagane spremembe ne zavezujejo neposredno Srbije in Črne gore, ki sta že vstopili v širitveni proces, verjetno pa ju bo Bruselj spodbujal k njihovemu sporazumnemu sprejetju. Ursula von der Leyen je v tvitu »zahodnobalkanskim prijateljem« sporočila, da ima zanje dobro novico o oblikovanju »verodostojnega in dinamičnega načrta za odprtje pridružitvenih pogovorov s Severno Makedonijo in Albanijo«, ter dodala, da je širitev EU zmaga vseh strani. Nova širitvena metodologija, ki jo je danes predstavila komisija, je sicer prvi element v prizadevanjih za izboljšanje širitvenega procesa. Drugi element, ki mora slediti, je začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, tretji pa gospodarski in naložbeni načrt, ki naj bi ga potrdil vrh EU in zahodnega Balkana maja v Zagrebu.
Slovenija je v sporočilu zunanjega ministrstva pozdravila predlog evropske komisije za spremembe širitvenega procesa s poudarkom, da mora proces nadgradnje potekati vzporedno s čimprejšnjim odločanjem o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
