»Vzdušje letošnje raziskave med slovenskimi direktorji najbolje povzame beseda negotovost,« je na današnji predstavitvi rezultatov dejala vodja oddelka pravnega svetovanja PwC v Sloveniji Sanja Savič. Lani je v prvi raziskavi v Sloveniji manj kot polovica vprašanih (47 odstotkov direktorjev) ocenila, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih poslabšala, letos pa jih tako meni že 53 odstotkov. »Negotovost je prisotna v vseh segmentih gospodarstva in je posledica napetosti v mednarodni trgovini, razburkanemu dogajanju na političnih parketih, krepitvi protekcionizma, koronavirusa, terorizma, kibernetskih napadov in povečani regulaciji,« je pojasnila.
Če so slovenski direktorji lani veljali za črnoglede, pa to letos ne velja več. Na globalni ravni se je namreč delež tistih, ki menijo da se bo rast poslabšala, dvignil z 29 na 53 odstotkov. Gre za največjo rast pesimizma po letu 2012, ko je bilo anketiranim direktorjem na globalni ravni to vprašanje postavljeno prvič.
Med strategijami, s katerimi bodo v tem in naslednjih letih kljub naraščajoči negotovosti v svetovnem gospodarstvu vseeno poskušali doseči rast, anketirani slovenski direktorji tudi letos na prvo mesto umeščajo organsko rast (69 odstotkov). »Zanimivo je, da je 50 odstotkov slovenskih direktorjev dejalo, da bodo letos sklepali nova strateška partnerstva. Kaj to pomeni, pa bomo še videli,« je izpostavila Savičeva. Med dejavniki, ki bodo pomembno vplivali na rast, so direktorji najpogosteje izpostavili negotovo gospodarsko rast (78 odstotkov) ter povečano davčno obremenitev (76 odstotkov).
Grožnje predvsem v tehnoloških spremembah
Direktorje so vprašali tudi, kaj jih najbolj skrbi glede prihodnjega poslovanja. Poslovne grožnje, ki jih zaznavajo, so predvsem tehnološke spremembe (67 odstotkov) in razpoložljivost ključnih kadrov (60 odstotkov). Pri tem se slovenski direktorji, tako kot tisti na globalni ravni) zavedajo, da digitalno izpopolnjevanje zaposlenih ni več vprašanje, temveč nuja, pri čemer kot dva največja izziva izpostavljajo prenos znanja v prakso (24 odstotkov) in pomanjkanje sredstev - finančnih, časa in znanja (20 odstotkov).
Savičeva je kot zanimivost raziskave v Sloveniji izpostavila, da slovenski direktorji kibernetskih napadov ne zaznavajo kot pomembno grožnjo, saj so jih z 49 odstotki umestili na zadnje mesto med potencialnimi grožnjami, ki bi lahko ogrozile rast njihovih podjetij. Na globalni ravni je ta delež sicer dosegel 73 odstotkov. V raziskavi so se dotaknili tudi perečega problema podnebnih sprememb in posledic, ki jih bodo imele na gospodarsko rast. »Tudi direktorji pri nas so vse bolj osveščeni, da bo prilagajanje podnebnim spremembam pomembno,« je ocenila Savičeva.
Raziskava družbe PwC je v Sloveniji med direktorji potekala drugič, na svetovni ravni pa 23. leto zapored. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 45 direktorjev, na globalni ravni pa 1582.
