S Policijske uprave Kranj so sporočili, da je v torek v bolnišnici umrl deskar, ki se je prejšnji petek zvečer poškodoval pri padcu na smučišču Dolenčev rut v Kranjski Gori.

Nesrečni mlajši deskar se je poškodoval na nočni smuki. Nezavestnega so našli drugi smučarji nekaj pred 21. uro malo pod vrhom smučišča. Okoliščine nesreče policistom niso bile povsem jasne, tako da so za razjasnitev pozivali priče. Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos, se je nekaj prič javilo in preiskava je pokazala, da je deskar padel na smučišču in si kljub temu, da je nosil čelado, usodno poškodoval glavo. »Ko je bil že nezavesten, ga je opazil naključni smučar. Na kraju so mu pomagali reševalci na smučišču, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico,« je sporočil Bojan Kos. Neuradno smo izvedeli, da je kar nekaj smučarjev videlo padec deskarja, da so se ob njem tudi ustavili in da jim je celo dejal, da bo z njim vse v redu. Kmalu zatem pa so ga drugi smučarji že našli nezavestnega. Ob tem je treba dodati, da so letos na vseh smučiščih proge izjemno trde, praktično ledene. To je posledica mile zime, ko so smučišča zasnežena zgolj s tehničnim snegom, ki pa je po obdelavi s teptalnikom precej trši od naravnega.

Največ je padcev polastni krivdi

Gorenjski policisti so v letošnji sezoni obravnavali že 18 smučarskih nesreč. Polovica je bila takih, v katerih so se smučarji težje poškodovali. Največkrat gre za zlome. V večini nesreč so bili smučarji v nesrečah udeleženi sami. »Nesreče na smučiščih so sestavni del smučanja,« je prepričan Alojz Sladič iz sektorja splošne policije. Po njegovem mnenju sicer med smučarji in drugimi kroži kar nekaj mitov o razlogih za smučarske nesreče. Najpogostejši nesrečni dogodki na smučišču niso trki, saj jih je med vsemi smučarskimi nezgodami le desetina, največ smučarskih nesreč pa sodi v kategorijo padcev. Policisti menijo, da so smučišča v Sloveniji razmeroma dobro urejena in označena.

Tragičnih nesreč je sicer na slovenskih smučiščih malo, v povprečju manj kot ena na sezono. Največkrat se zgodijo zunaj urejenih smučišč in največkrat po lastni krivdi smučarja. Drugače je pri naših severnih sosedih. Že res, da je tam smučišč, prog in smučarjev nekajkrat več, a mnoge preseneti podatek, da je na smučiščih v Avstriji na leto od 30 vse do 50 smrti. Vendar v to številko štejejo tudi smučarje, ki so na smučišču umrli zaradi zdravstvenih težav, teh je kaka tretjina. Če na avstrijskih smučiščih na sezono naštejejo 50 milijonov dnevnih smučarjev, jih na slovenskih po navadi približno milijon. Nesreč je okoli tisoč. Manj kot desetina se jih konča s hudimi poškodbami. »Slovenska smučišča so v primerjavi s tujimi razmeroma varna, saj je razmeroma malo poškodb,« opozarja strokovni sodelavec Združenja žičničarjev Slovenije Ernest Kovač. »Slovensko povprečje poškodb je pod 0,7 promila, to pomeni, da je na slovenskih smučiščih okoli 700 poškodb pri milijonu smučarjev. V Avstriji, Italiji in Švici je precej višje število poškodovanih, povsod sega čez en promile,« opozarja Kovač.

»Za varnost na smučišču je najprej odgovoren vsak smučar sam. Če se na smučišču vede nevarno, s tem ne ogroža le sebe, ampak tudi druge smučarje v bližini. Zato sta znanje in etika na smučišču po mojem mnenju na prvem mestu,« je prepričan smučarski inštruktor Gregor Kofler. »Kljub vsemu je za varnost na smučiščih nadzor zelo pomemben. Nadzornikov na smučiščih je premalo. Ljudje smo po naravi takšni, da na svoje ravnanje bolj pazimo, kadar se zavedamo, da smo pod nadzorom,« je prepričan.

Koleno najbolj na udaru

Statistiko nesreč vodi inšpektorat za notranje zadeve. Iz njihovih poročil je razvidno, da se največ nesreč zgodi prav februarja. V lanski sezoni se jih je v tem mesecu zgodilo 414 ali 44 odstotkov vseh, v januarju je bilo nesreč 246. Lansko sezono se je huje poškodovalo 41 smučarjev, od katerih je eden kasneje umrl v bolnišnici. Predlansko sezono se je huje poškodovalo 80 smučark in smučarjev, sezono prej 33. Glede poškodb pa je (v primerjavi z lansko sezono) tako: 12 odstotkov je zlomov, 44 odstotkov je zgolj udarnin, drugo so zvini in ureznine. Kar razumljivo je, da je največkrat poškodovano koleno (tretjina), sledijo poškodbe glave (13 odstotkov), ramen, goleni, zapestja. Štiri četrtine udeležencev smučarskih nesreč je Slovencev. Večina je seveda smučarjev, a je tudi poškodovanih deskarjev kar 16 odstotkov. In še en pomenljiv statistični podatek: skoraj polovica udeležencev smučarskih nesreč je mlajših od 20 let.