Banka Slovenije, ki je analizo naredila na podlagi podatkov in ankete med bankami, je morebitno uvedbo negativnih obrestnih mer oz. ležarine ali pristojbine za hranjenje vlog preučila tudi z vidika vpliva na stabilnost finančnega sistema. Če bi v bankah zato prišlo do odliva vlog, ne bi smelo priti do težav. Kot je pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije in viceguverner Primož Dolenc, so ocenili, »da bi se banke na dogajanje odzvale aktivno in ga omilile, da je likvidnost bančnega sektorja razmeroma visoka in da je dostopnost do alternativnih virov financiranja bank trenutno dobra«.
V okolju negativnih obrestnih mer, ki traja od sredine 2014, so nekatere banke v tujini in v Sloveniji negativno obrestno mero Evropske centralne banke prenesle na podjetja, druge finančne organizacije in državo. V Sloveniji banke na vloge gospodinjstev na vpogled tega (še) niso storile.
So pa negativne obrestne mere ali ležarine zanje uvedle nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemskem, Danskem in v Švici, a večinoma za vloge velikih vrednosti, torej nad 100.000 ali nad milijon evrov. Bank, ki jih negativno obrestujejo od prvega evra naprej, je za zdaj malo. Kljub temu v teh državah doslej po ugotovitvah Banke Slovenije ni bilo zaznati večjih odlivov vlog. »To je nekoliko pomirjajoče,« je menil Dolenc. Je pa res, da se točko strukturnega preloma, kdaj bi se to zgodilo v veliki meri, z zgodovinskimi podatki brez izkušnje negativnih obrestni mer težko določi.
Efektivne obrestne mere so že zdaj negativne
Slovenska gospodinjstva so konzervativna, vrednost bančnih vlog in stopnja varčevanja sta visoki. Gospodinjstev, ki imajo v banki nad 100.000 evrov, je le odstotek, a imajo v znesku veliko oz. 36 odstotkov vseh vlog na vpogled, je ponazoril Dolenc. Odzivnost gospodinjstev v Sloveniji je na spremembo obrestnih mer med bankami nizka. Dolenc je spomnil, da so že sedaj realne oziroma efektivne obrestne mere negativne, torej da so stroški, ki jih komitent plača banki, višji od obresti, ki jih dobi za denar na depozitu.
Sklepati je, da bi nekateri sprejeli tudi negativne obrestne mere ali ležarine. Najverjetneje pa bi ob spremenjeni ponudbi bank del vlog na vpogled prešel na vezane vloge. Večina bank je namreč napovedala, da bi se na morebiten odliv depozitov odzvala s spremembami v poslovni politiki oziroma ponudbi. Če bi prišlo do uvedbe negativne obrestne mere ali ležarine in bi zato prišlo do odliva bančnih vlog, se pojavi vprašanje, kam bi te vloge šle. »Alternativne naložbe bi morale biti podobne depozitom - z visoko likvidnostjo in nizkim tveganjem,« je menil Dolenc, teh pa trenutno ni in bi jih bilo treba oblikovati, denimo pokojninske sheme.
Banka Slovenije bo analizo predstavila tudi bankam, priporočil na to temo pa jim ne bo dala. »Politika obrestnih mer je poslovna odločitev bank,« je dejal Dolenc. Dodal pa je, da jih bodo »opozorili na to, da morajo takšno odločitev dobro pretehtati z vidika tveganj, tako ozko kot širše gledano«.
