Bloudkova priznanja so najvišja priznanja Slovenije za področje športa. Priznanja podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki mu predseduje Miroslav Cerar, tudi sam Bloudkov nagrajenec, legendarni slovenski telovadec, olimpionik, predsednik Olimpijske akademije in ambasador za šport, strpnost in fair play.

Odbor je letos podelil pet Bloudkovih nagrad in 11 Bloudkovih plaket. Lani sta Bloudkovo nagrado za leto 2018 za vrhunski mednarodni športni dosežek prejela biatlonec Jakov Fak in športna plezalka Janja Garnbret. Letos pa je Bloudkov odbor počastil kolesarja Rogliča in kajakašico Terčeljevo, ki se prireditve nista mogla udeležiti.

Lampičeva presenečena

»Sem presenečena, da sem dobitnica Bloudkove plakete, enako Katja Višnar, obe sva se veselo odzvali. Spodbuda je še večja in zanesljivo se bom potrudila, da bom dobila še Bloudkovo nagrado, ne le plaketo. Je lepo, da se ceni športnike s tako prireditvijo. Mislim, da je to za športnika velika nagrada za ves trud, za vse, kar vsi vlagamo v šport. Slovenija ima tako malo prebivalcev in imamo tako odlične športnike, svetovne prvake, na vseh olimpijskih igrah smo najboljši. Se zelo dobro počutim,« je ob odsotnosti obeh glavnih nagrajencev med športniki Rogliča in Terčeljeve povedala smučarska tekačica Anamarija Lampič, ki je skupaj z Višnarjevo prejela Bloudkovo plaketo za srebro v ekipnem sprintu na SP v Seefeldu.

Bloudkovo nagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejel redni profesor Milan Žvan, od 1997 do 2007 je bil prodekan, od 2007 do 2019 pa dekan Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. »Vsi se na vsakem koncu in ob vsaki priložnosti pritožujemo, da država namenja premalo denarja za šport. Šport je izjemno cenjen, ima ugled in zaradi tega ugleda ima izjemen vpliv. Prav gotovo sem prepričan, da je eden izmed najmočnejših generatorjev slovenskega domoljubja. Upam, da bo to prepoznala tudi širša družbena skupnost, da je treba mogoče v prihodnje še kaj dodati, da bi ohranili stik s športnim svetom«, je povedal Žvan.

Za življenjsko delo v športu sta Bloudkovi nagradi prejela plavalni trener Vladimir Čermak, že 40 let stalnica slovenskega plavanja in Plavalnega kluba Ljubljana, ter šahist, častni predsednik evropske šahovske zveze in član svetovne šahovske zveze Fide Boris Kutin. »Sem izredno ponosen in vesel, da sem dobil Bloudkovo nagrado. To je tudi velika spodbuda za plavalni šport,« je povedal Čermak, ki je bil trener srebrne olimpijke Sare Isaković. »Z njo smo to doživljali v Pekingu. Bilo je enkratno vzdušje. Je plavala celo boljše od svetovnega rekorda. To je bil izreden dosežek slovenskega športa.« »Gre vsekakor za priznanje za mene osebno in za šah prav tako. Odnos države do športa je nasploh slab, nisem kakšen optimist, da se bo kaj spremenilo. Šah je v istem čolnu, skupaj veslamo, brez entuziastov ne gre in ne bo šlo tudi v prihodnje,« pa je dejal Kutin.

Razglasili tudi prejemnike Bloudkovih plaket

Razglasili so tudi prejemnike Bloudkovih plaket za leto 2019 za pomemben tekmovalni dosežek v športu, ki so jih prejeli judoistka Klara Apotekar, športna plezalka Mia Krampl, deskar na snegu Tim Mastnak in jadralni padalec Jošt Napret. Plaketo je prejela tudi slovenska mladinska košarkarska reprezentanca v postavi Dominik Praljak, Žiga Samar, Bine Prepelič, Gregor Glas, Rok Nemanič, Primož Kmetič, Andrej Stavrov, Luka Ščuka, Alen Malovčič, Maj Dušanič, Mark Babšek Vrečko in Klemen Smrekar za bron na evropskem prvenstvu do 18 let v Volosu.

Dobitniki Bloudkovih plaket za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa so poklicni plesalec, koreograf, trener športnega plesa, plesni sodnik Matevž Česen, trener številnih generacij slovenskih odbojkarjev Gregor Hribar ter mednarodno uveljavljeni športni delavec v umetnostnem in hitrostnem drsanju Ivan Pfeifer. Trenerka v umetnostnem drsanju Marina Pirkmajer ter Sonja Poljšak, dolgoletna predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Sloveniji, pa sta prejemnici Bloudkovih plaket za življenjsko delo v športu.