Včasih smo bili navajeni, da naše politično in družbeno življenje vodijo starejši ljudje, ki so že nekaj doživeli, imajo izkušnje, predvsem pa glavo na pravem koncu. Če pa danes poslušam nove voditelje novonastalih in že nekaj časa obstoječih strank, vse že od samega začetka zveni zelo votlo, brez pravih zamisli, za katere bi se bilo vredno zavzemati. Važno je, da imam svojo stranko, in že lahko konkuriram za najodgovornejše in najvišje družbene funkcije. Nobenih pravih političnih programov ni več, obstajajo samo še osebne ambicije ter samozadovoljstvo in celo stranke vse pogosteje poimenujejo po sebi, kot da so nezmotljivi. Potrošniška družba tudi miselno postaja vse bolj površna in dostikrat nasede že čisto ceneni reklami. Pojmi, kot so demokracija, sociala, napredek družbe v duhovnem pogledu, pravica in pravičnost, poštenost ter še mnogo takih vrednot, vse bolj postajajo španska vas za naše ljudi, ki stopajo v politiko. Stranka, ki ima voditelja s prazno glavo, ne more biti politično uspešna. V zadnjem času smo uveljavili pojem politično prerivanje. Samo to nam še uspeva, vse drugo gre pa vedno bolj rakavo pot. Lahko mi očitate politični pesimizem, čeprav sem drugače zelo optimističen človek, ampak že pokojni Frane Milčinski - Ježek je svoj čas povedal: »Z dinarjem ga ni za srat, bolj kot denar bi bile frnikule za nas.«

V preteklosti nas tudi votlo samoupravno Kardeljevo družbeno življenje ni pripeljalo nikamor in Kardelj se je izgovarjal, češ sreče človeku ne more dati država, ustvariti si jo mora sam. Ne vem, na kakšen družbeni krog je mislil, ampak človeško zadovoljstvo in sreča sta odvisna od mnogočesa, predvsem da svobodno in materialno preskrbljen človek živi v zdravem družbenem okolju, ne pa v prerivanju za oblast.

Polovica naših strank ni nič več kot samo to. Niti resnih voditeljev nimajo, ampak jim slepo sledijo za ljubi kruhek.

Dr. Valentin Skubic Ljubljana