Deklica z oranžo je od decembra do marca na ogled v UGM Kabinetu kot eno izmed najbolj prepoznavnih del iz zbirke UGM ter izhodišče za razstavo, ki predstavlja Ivana Kosa predvsem kot portretista. Kot so sporočili iz galerije, so ob tem poskušali razkriti, kdo je deklica na sliki, a jim samim to ni uspelo.
Po ustnem izročilu naj bi bila model za Deklico z oranžo slikarjeva mladostna ljubezen in prva žena Malka Nagode. A so se obrazne poteze deklice na sliki precej razlikovale od drugih portretov Malke Nagode, zato so podatek o tem, kdo je bil v resnici model za Kosovo mojstrovino, poskušali poiskati v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer hranijo osebno zapuščino slikarja. Vendar podatka niso našli.
Oglasila se je polsestra
Skrivnost so razvozlali šele, ko se je galeriji oglasila Sonja Kokol (rojena Nerat), ki je zasledila objavo o razstavi v časniku Večer. Po elektronski pošti je sporočila: "Pišem vam z namenom, da vam predstavim svojo polsestro Nado Nerat, ki je naslikana na omenjeni sliki Ivana Kosa. Nada je bila v času slike stara 13 let, v črno pa je odeta zaradi smrti svoje mame. Kot motiv za sliko je bila izbrana naključno zaradi svojih zanimivih potez in videza. S temi informacijami sem vam želela predstaviti model slike, ki pa je širši javnosti neznan."
V UGM jih veseli, da so končno razkrili "skrivnost" Deklice z oranžo. "Zdaj z gotovostjo vemo, kdo je bila 'mariborska Mona Liza'. Veseli smo, da nam je to razkrila sestra pokojnega modela in da je pri tem odigral vlogo posrednika mariborski časnik Večer," je poudarila kustosinja razstave Simona Vidmar.
V luči novega odkritja bodo v okviru razstave Ivan Kos in njegova mojstrovina - Deklica z oranžo 20. februarja v UGM Kabinetu organizirali pogovor o življenju Ivana Kosa.
Olje na platnu Deklica z oranžo, ki je nastalo leta 1927, je po navedbah galerije eno najboljših del slovenske portretistke dvajsetih let 20. stoletja in je zaščitni znak Zbirke UGM. Deklico je slikar postavil v izoliran prostor ter portret podaljšal s tem, da je ob njenem obrazu izpostavil še roke. "Močne, čutne ustnice, izrazit nos, skoraj magnetne oči in rdeč klobuk so vse elementi, značilni za številne portrete nemške nove stvarnosti. Oranža, ki jo dekle drži v roki, bi lahko bila znamenje lepote, plodnosti, lahko pa samo odličen barvni fokus, ki nase pritegne oko gledalca in tako prebije zid odtujene osamelosti, sicer značilne za figuraliko nove stvarnosti," pojasnjujejo v UGM.
