Umetnica Saša Nemec, ki je končala študij modnega oblikovanja, je popravljalnico oblačil Repair-a-thon zasnovala že pred štirimi leti, ko je živela na Finskem. Prvič je dogodek izvedla na Finskem in ga nato razširila po vsej Evropi, z letošnjim 26. bienalom oblikovanja pa ga izvaja tudi v Ljubljani, z jasnim družbenim sporočilom – ozaveščanja o ekologiji in današnji čezmerni potrošnji.
Projekt je umetnica zasnovala kot odgovor na naraščanje hitre mode, s tem pa spremljajoče usihanje popravljanja oblačil in njihove ponovne uporabe. »Eden od povodov za nastanek popravljalnice so bili prijatelji, ki so kupili srajco in jo če dva tedna vrgli stran, ker se jim je strgal gumb,« pripoveduje Saša Nemec. Zato je svoje angažiranje v smeri manjše potrošnje, ki ustvarja tudi manj odpadkov, s tem pa predstavlja odgovornejše ravnanje do okolja, začela v svojem ožjem socialnem okolju. Prijateljem je ponudila popravljanje oblačil, na tak način pa podaljšala njihovo uporabo. »V svojem krogu sem spremljala, kakšen odnos imamo. V eni generaciji smo tudi izgubili znanje o kakovosti materialov oblačil, ki vpliva na njihovo dolgoživost. Pri čemer pa se je treba zavedati, da cena ni še nikakršna garancija za kakovost,« je tudi jasna sogovornica. Svoj angažma med bližnjimi pa je umetnica, ki je tudi del mednarodnega gibanja pravične mode Fashion Revolution, z Repari-a-thonom tako prelevila v širšo družbeno delovanje in z njim zdaj naseljuje Ljubljano.
Zbiralka zgodb oblačil
V začasni ljubljanski popravljalnici pa se je ustavilo že kar nekaj ljudi, nekateri med njimi so tja prišli naključno, a se nato vrnili tudi z oblačilom, izkušnje projekta posreduje sogovornica. »Ljudje se tu seznanijo s procesom popravljanja, za marsikaj danes niti več ne vemo, da je mogoče popraviti. Za eno leto staro majico danes mislimo, da je že stara, in jo vržemo stran,« še pravi Saša Nemec, ki zbira tudi zgodbe oblačil. »Vsako imajo svojo zgodbo, tudi več zgodb, saj ga večkrat nosimo.« Ob tem se spomni na mladenko, ki se je pri njej oglasila s precej zdelanim nahrbtnikom. »Ni bil kakovostne izdelave in ko sem jo vprašala, zakaj si ga želi popraviti, mi je povedala, da je z njim prepotovala vso Evropo in da se ne more ločiti od njega.« Čez en teden jo je poklicala in jo vprašala, ali ji lahko skrajša poročno obleko.
