Med pripadniki turške in sirske vojske je v provinci Idlib na severozahodu Sirije prišlo do najhujšega incidenta v zadnjih letih. Spopadi med tema dvema sosednjima vojskama, ki sta na nasprotni strani devet let trajajoče sirske državljanske vojne, so redki, zdaj pa obstaja nevarnost, da bi incident vodil do vojskovanja širših razsežnosti.
V topniškem obstreljevanju Al Asadovih enot je bilo po poročilih Ankare ubitih šest turških vojakov, devet pa jih je bilo ranjenih. Sledil je turški protinapad, v katerem je po trditvah turške vojske umrlo 76 vojakov sirske vladne vojske. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je nekaj ur po smrtonosnem napadu Al Asadovega topništva izjavil, da je turška vojska že udarila po 46 tarčah njegovega režima. »Tisti, ki preizkušajo našo odločnost, bodo hitro ugotovili, da so storili napako,« je dejal Erdogan.
Od Rusije je zahteval, naj ne ovira turške protiofenzive. Iz ruskega generalštaba pa so zatrdili, da je do incidenta prišlo, ker jih Turčija ni obvestila o premikih svojih vojakov, zaradi česar so nekateri med njimi postali žrtev napada Al Asadovih sil na »teroriste«. Idlib je s 3 milijoni ljudmi še zadnje večje območje v rokah upornikov proti Al Asadu. Med njimi so najmočnejši islamisti, ki so blizu Al Kaidi, v Moskvi in Damasku pa kar vse upornike po vrsti označujejo za teroriste.
Obkoljene turške postojanke
Erdogan Al Asada že nekaj časa obtožuje, da krši dogovor o premirju z uporniki v Idlibu. Še prejšnji teden je grozil z vojaškim posredovanjem, če se položaj ne umiri. Konec tedna pa je, tudi s tanki, okrepil posadke v 12 turških opazovalnih vojaških postojankah, ki so nastale v Idlibu na podlagi sporazuma s Putinom septembra 2018. Po poročanju turških medijev so polovico teh postojank obkolile Al Asadove sile. Zaostrovanje napetosti, ki sta ga tako povzročili obe strani, je zdaj prešlo v vojaški spopad.
Al Asad s pomočjo ruskih letal in šiitskih milic z vsega sveta s presledki izvaja ofenzivo proti upornikom v Idlibu že od aprila lani. Še prejšnji teden so njegovi vojaki in zavezniki po strahovitem bombardiranju ruskih letal in granatiranju topništva zavzeli Marat al Numan, ki je drugo največje mesto v Idlibu. To je hud poraz upornikov, ki se vse težje branijo. Veliko je bilo tudi mrtvih civilistov. Za Al Asada, ki je s pomočjo Rusov in Irancev osvojil že skoraj vso Sirijo, je zlasti pomembno, da je zdaj z zasedbo Marat al Numana zavzel glavno cestno povezavo med Damaskom in Alepom, ki sta največji sirski mesti.
Idlib žrtvovan za Libijo?
Iz Idliba se je od decembra na beg podalo 400.000 predvsem žensk in otrok, med katerimi so mnogi prej tja pribežali iz drugih delov Sirije. Že spomladi 2019 se jih je iz Idliba umaknilo 300.000. Bežijo v taborišča na severu Sirije ob zaprti meji s Turčijo.
Menda pa so Al Asadovi vojaški uspehi v Idlibu v zadnjih tednih tudi posledica tega, da Erdogan upornikov ni več oskrboval s protitankovskimi granatami. Turčija sicer noče novih beguncev, saj jih ima že 3,5 milijona, a še prejšnji teden se je zdelo, da Erdogan ni odločneje pomagal upornikom, ker je bila to cena za to, da mu je Putin popuščal v Libiji, kjer Erdogan podpira zakonito vlado Fajeza Al Saradža. Tako je prejšnji teden turška vojska s svojih 12 postojank v Idlibu samo opazovala napredovanje Al Asadovih vojakov in šiitskih milic. Zdelo se je, da je za Erdogana tudi zaradi Al Asadove agresivnosti postala prednostna naloga Libija in da je zato žrtvoval Idlib.
