Kandidate za predsedniško nominacijo demokratske stranke danes čaka prva volilna preizkušnja. Kot veleva tradicija, bodo uvodne strankarske volitve v zvezni državi Iowa, ki bo poslala prvi signal o tem, kakšne so po mnenju ljudi dejansko politične delnice enajstih kandidatov. Doslej se je dalo o tem sklepati le na podlagi zbranega denarja in anket. Slednje so zadnje dni v Iowi kazale največ podpore senatorju Bernieju Sandersu (23,8 odstotka), za njim so se zvrstili bivši podpredsednik Joe Biden, župan Pete Buttigieg in senatorka Elizabeth Warren. Večina analitikov meni, da gre prav med njimi iskati predsedniškega kandidata demokratske stranke, ki ga bodo izbirali vse do začetka junija, ko bodo volitve še v zadnjih zveznih državah.
Kdo lahko premaga Trumpa
Tudi kandidati sami so bržkone zadovoljni, da so volitve končno tu, saj je za njimi že dolga in naporna tekma. Več kot dve leti in pol je minilo, odkar je prvi demokrat napovedal predsedniško kandidaturo (kongresnik John Delaney julija 2017). Za njim je to storilo še 28 vidnejših demokratov, večina v prvi polovici minulega leta. Sledilo je nepregledno število potovanj, pogovorov z volilci, sedem televizijskih soočenj in iskanje finančne podpore. To je terjalo svoj davek in 18 kandidatov je že odstopilo, naslednji bodo verjetno takoj po Iowi, ki je prvo volilno sito. Pri današnjih rezultatih pa ne bo najpomembneje, kdo zmaga, ampak kdo bo izpolnil anketna pričakovanja. Ko je denimo leta 1992 dotlej neznani guverner Bill Clinton v Iowi zasedel tretje mesto, mu je to dalo velik zagon in končal je celo v Beli hiši. Po drugi strani bi denimo drugo mesto Sandersu že prineslo težave, saj mu napovedujejo zmago.
Bistveno vprašanje za demokratske volilce letos je, ali kandidat lahko premaga predsednika Donalda Trumpa. Tu kaže dobro Bidnu, ki ima v boju za bolj sredinske glasove tekmeca v Buttigiegu in Klobucharjevi, kasneje pa še v bivšem newyorškem županu Michaelu Bloombergu, ki je prve zvezne države izpustil. Sanders z Warrenovo tekmuje za bolj levičarske demokrate.
Trije rezultati enih volitev
O tem, kdo je v Iowi zares zmagal oziroma uresničil pričakovanja, pa zna biti letos nekaj dileme. Prvič v zgodovini bodo namreč objavili kar tri različne rezultate. Iowa in še peščica drugih držav namreč nimajo običajnih volitev, ampak strankarska zborovanja s posebnimi pravili. V praksi to pomeni, da se volilci okrožja na volišču najprej razporedijo po skupinah glede na kandidata, ki ga podpirajo. Če ima kateri od kandidatov manj kot 15 odstotkov podpore (to je kriterij na večini volišč), njegova skupina odpade, volilci, ki ga podpirajo, pa gredo lahko v skupino kakšnega drugega kandidata. Nato spet preštejejo, koliko glasov ima vsak od kandidatov, ki so ostali v igri, in jim glede na delež prisodijo ustrezno število delegatov volilnega okrožja. V preteklosti so v Iowi objavljali le delež delegatov, ki jih je posamezni kandidat zbral po vsej državi, letos pa bodo objavili tudi, koliko dejanskih glasov podpore je dobil v prvem in koliko v drugem krogu zborovanja (to je posledica očitkov o nepravilnostih iz leta 2016 v tekmi med Sandersom in Hillary Clinton). Ti trije rezultati ne bodo enaki, kar odpira vrata različnim interpretacijam, novost pa bo gotovo prišla prav šibkejšim kandidatom, tudi senatorki slovenskega rodu Amy Klobuchar.
