Isabel dos Santos, 36-letna hči bivšega angolskega predsednika Joseja Eduarda dos Santosa, je z okoli dvema milijardama evrov pod palcem najpremožnejša Afričanka. Denar je na njene račune pritekal iz donosnih poslov z zemljišči, diamanti in nafto, ki jih je sklepala, ko je njen oče kar 38 let vodil državo. Povezave z vrhom politike so ji prišle še kako prav, saj se ji je uspelo dokopati do deležev v različnih domačih in tujih podjetjih, z denarjem pa je prišla tudi moč. Britanski BBC jo je leta 2015 celo uvrstil med sto najvplivnejših žensk na svetu.

Ukradli več kot milijardo dolarjev

A dni njenega poveličevanja je očitno konec. Sodeč po razkritju 700.000 strani dokumentov »Luanda Leaks«, ki jih je pregledal mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev, pri čemer so več mesecev sodelovali tudi novinarji BBC, New York Timesa in portugalskega Expressa, angolska »princesa« – pod tem vzdevkom jo poznajo v domovini – do bajnega bogastva ni prišla s trdim delom, temveč z izčrpavanjem podjetij v domovini in korupcijo. Med drugim je obtožena pranja denarja, ponarejanja dokumentov, škodljivega upravljanja in poneverjanja sredstev med vodenjem državnega naftnega podjetja Sonangol, je povedal angolski državni tožilec Helder Pitta Gros.

Sporno je bilo že njeno imenovanje na položaj predsednice uprave, kamor jo je leta 2016 posadil oče, takratni predsednik Angole. Leto kasneje jo je v sklopu boja proti korupciji odslovil njegov naslednik João Lourenço, novi direktor naftnega podjetja pa je oblasti opozoril na domnevne nepravilnosti pri nakazilih. Prejšnje oblasti naj bi dos Santosovi in njenemu možu, zbiratelju umetnin Sindiki Dokoli, omogočile okoriščanje z državnim premoženjem, pri čemer naj bi v davčne oaze prenesla več milijonov dolarjev državnih sredstev. Skupno naj bi dos Santosova s štirimi soobtoženimi rojake oškodovala za več kot milijardo dolarjev, domovino pa s tem pahnila v hudo recesijo. Njeno premoženje v Angoli so zamrznili, podobno poskušajo doseči tudi za njena sredstva v tujini.

Doma stradali, ona »žurala« po svetu

Santosova kriminalistično preiskavo in obtožbe opisuje kot lov na čarovnice, s katerim naj bi jo oblasti želele onemogočiti kot potencialno politično nasprotnico (namignila je celo, da razmišlja o predsedniški kandidaturi). »Že dvajset let iz nič gradim uspešna podjetja, v tem času sem zagotovila 20.000 delovnih mest, v državno blagajno pa z davki prinesla ogromno denarja. Vedno sem spoštovala zakon,« je bila jasna v odzivu ter napovedala boj na mednarodnih sodiščih, kjer bo branila svoje dobro ime. Nad vsem tem se glasno pritožuje iz tujine, saj je iz Angole izginila pred skoraj letom dni, kmalu po zagonu preiskave, v kateri se je znašla še s štirimi soobtoženimi. Če se peterica ne bo prostovoljno vrnila v domovino, bodo za njimi razpisali mednarodno tiralico.

Od leta 2017, ko je Joseja Eduarda dos Santosa po 38 letih vladanja s trdo roko na oblasti izpodrinil naslednik, celotna rodbina živi v tujini. Oče v Španiji, hči v »izgnanstvu« v Veliki Britaniji, kjer je študirala in si z leti v središču Londona omislila več luksuznih domovanj. Mediji jo povezujejo še s Portugalsko in Združenimi arabskimi emirati, kjer naj bi po novem imela uradni stalni naslov. Medtem ko so se njeni rojaki s težavo prebijali iz dneva v dan, se je »princesa« po svetu udeleževala prestižnih zabav in s šampanjcem nazdravljala s smetano filma, politike in glasbe. Zdelo se je, da je nedotakljiva. Vsaj v Angoli, kjer naj bi za njeno nezakonito kopičenje denarja (po domače bi temu rekli kraja) vedeli vsi. Kot gostujočo predavateljico so jo povabili na Yale, univerzo v Warwicku in londonsko ekonomsko šolo. »Njen glamur se jim je zdel več vreden kot teptanje pravic milijonov Angolcev,« jih je v nedavnem članku okrcala Claudia Gastrow, profesorica na univerzi v Johannesburgu.