Robert Potokar in Vojteh Ravnikar sta bila dolgoletna sodelavca in soavtorja več projektov in natečajev. Med arhitekturnimi natečaji, ki sta jih skupaj izpeljala, je bilo več kot 40 nagrajenih, od tega jih je 12 prejelo prvo nagrado. Še z drugimi soavtorji je podjetje na javnih natečajih prejelo 11 prvih nagrad in izvedlo številne projekte, med njimi prenovo Kinodvora in dvorane Slovenske kinoteke v Ljubljani, Center starejših Trnovo v Ljubljani, Center starejših Hodoš, Dom upokojencev v Idriji, osnovno šolo v Kamniku in Litiji, kopališče Kolezija v Ljubljani, objekte v naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru ter več enostanovanjskih objektov kakor tudi ureditve zunanjih površin v Škofji Loki in Ajdovščini.

V studiu se ukvarjajo s projektiranjem arhitekture, vse od oblikovanja zunanjosti in notranjosti do urbanizma, pri čemer sodelujejo z mnogimi zunanjimi strokovnjaki in sodelavci. V biroju, ki ima sedež v Ljubljani, načrtuje deset do dvanajst arhitektov, tako da je sposoben prevzeti tudi večje projekte. Med njimi je tudi arhitektura pokopališč, ki zahteva posebno znanje in občutek za naravno in kulturno krajino ter spoštljiv odnos do mrtvih. V studiu so načrtovali žarni zid na Rogozniškem pokopališču na Ptuju in nadstrešnici na pokopališču Domžale. Pri obeh projektih so arhitekti želeli poudariti širšo krajinsko ureditev in spokojno naravo združiti z drugimi aktivnostmi.

V naši kulturi se pokopališča dojemajo kot mesta mrtvih, ki so jasno ločena in odmaknjena od mest živih. Po tradiciji so še dodatno odmaknjena za zidano ograjo. S širitvijo naselij prej ali slej ta nekoč oddaljena pokopališča postajajo del urbane krajine in del tkiva mest. To jih umešča v novo zgodbo ali celo v novo življenje – transformirajo se iz mest mrtvih v prostore javnega življenja. Postajajo javne zelene površine, spominski parki, ki jih prebivalci uporabljajo tudi v družabne in rekreativne namene. Pokopališča lahko postanejo tudi kulturna dediščina in turistična znamenitost mest. Zaradi svoje izjemne kulturnozgodovinske in umetniške vrednosti je pokopališče Žale eno najlepših evropskih pokopališč.

Žarni zid na rogozniškem pokopališču na Ptuju je bil končan leta 2018 in je zasnovan kot del bodoče ureditve, ki predvideva postavitev novega poslovilnega objekta. Območje, namenjeno žarnim grobovom, je postavljeno na jaso sredi gozda in ustvarja čistino v obliki kroga. Na njo je umeščen žarni zid, ki je mestoma, kjer do jase vodijo poti, prekinjen. Avtorji zasnove Robert Potokar, Špela Kuhar in Tina Gradišer so za zidove predvideli oblogo iz opeke v zemeljskem barvnem tonu in s tem dosegli, da se poseg v prostor minimalizira in zlije z barvami gozda. Med opekami so na notranji strani zidu v nesimetrični kompoziciji vstavljene žarne niše dveh velikosti. Zid učinkuje kot kiparska skulptura s strukturirano površino, ki prav skozi neenakomeren ritem niš omogoča, da svojci iz kompozicije razberejo, kje je njihova žarna niša. Krožni prostor je tlakovan in deluje kot ploščad – na njej so klopi in gruče dreves, ki žarni zid še dodatno povežejo z gozdom. Jasa žarnih zidov obiskovalcu ponuja mirno zavetje za obisk groba pokojnega.

Lani sta bili po načrtih Roberta Potokarja in Mateje Šetina iz studia Ravnikar Potokar dokončani nadstrešnici na pokopališču Domžale, ki omogočata opravljanje pogrebnih obredov na prostem, v naravi. Odprti pokriti prostori so nanizani v nadaljevanju obstoječega objekta mrliške vežice, v osi cerkve. Arhitekturna zasnova obsega ločeni nadstrešnici, ki sta konstruirani kot vitka jeklena stebrna konstrukcija v beli barvi. Nadstrešnici, manjša in večja, ohranjata odprtost pogledov proti cerkvi, hkrati pa dajeta zavetje in senco. Višinsko sta usklajeni z obstoječim objektom in v prostoru delujeta lahkotno, elegantno in transparentno. Manjša nadstrešnica kot baldahin prekriva del obstoječih stopnic in služi zavetju vodje pogrebnega obreda in krste/žare. Večja nadstrešnica je namenjena ostalim udeležencem obreda in tlorisno nadaljuje krožno linijo strehe obstoječega objekta.

Da tema pokopališč nikakor ni obrobna, dokazujejo tudi mednarodni dnevi dediščine evropskih pokopališč, ki jih vsako leto prirejajo v mesecu juniju. V tistem tednu pomembna pokopališča po Evropi prav na pokopališčih samih prirejajo razstave, koncerte, vodene oglede, seminarje, delavnice ter druge dogodke in aktivnosti. Teden je namenjen dvigovanju zavesti o pomembnosti pokopališč pri širši javnosti, posvečen je odkrivanju zgodovine, kulture, arhitekture in spominov evropskih pokopališč.