Čeprav bo koncert Celine Dion v Zagrebu šele 5. junija, ste zanj, če vstopnice še niste kupili, tako rekoč prepozni. Zagrebška Arena je skoraj razprodana, na voljo so samo še mesta v parterju, ki so najbližje odru, a najbolj oddaljena od vaših denarnic – od 300 do 500 evrov. Da je zanimanje za pevsko divo svetovnega slovesa tako veliko, je razumljivo. Celine Dion je ena od najpopularnejših pevk zadnjih treh desetletij oziroma več kot pol svojega 52-letnega življenja, turneje pa so, čeprav je z njimi zaslužila večji del 800 milijonov vrednega premoženja, bolj izjema kot pravilo.
Zadnji dve desetletji je namreč več časa kot koncertiranju po svetu posvetila rezidenci v Las Vegasu. Šov A New Day …, ki ga je imela med letoma 2003 in 2007, je s 385 milijoni dolarjev zaslužka še vedno najdobičkonosnejša koncertna rezidenca vseh časov, obisk Las Vegasa pa je nato še enkrat ponovila leta 2011 z rezidenco Celine, ko je bila za vsak večer nastopanja plačana 500.000 dolarjev.
Po smrti brata in moža naprej nastopala
Da denar ni vse, in to tudi, če dobiš pol milijona dolarjev na večer, je dokazala, ko je Las Vegas dvakrat postavila na čakanje. Prvič, ko se je poslabšalo zdravstveno stanje njenega moža Renéja Angélila, ki je zbolel za rakom, drugič pa, ko sta ji za rakom umrla tako brat kot mož, takrat star 73 let. To se je zgodilo v začetku leta 2016, konec februarja istega leta pa se je že vrnila na oder in v Las Vegasu vztrajala do lani.
A da ne bo pomote, ljubezen do Reneja, ki je bil od nje starejši 26 let, je bila velika, tega ni pozabila omeniti v nobenem pogovoru z novinarji, pred njegovo smrtjo in po njej. Veliko otipljivega o njem v intervjujih tako kot pravzaprav o nobeni drugi stvari ni povedala, saj je mojstrica tega, da veliko govori, a malo razkrije. Je bilo pa vse povedano in pokazano dovolj, da je s svojo predanostjo moškemu, s katerim ima tri otroke, navdihnila francosko igralko in režiserko Valérie Lemercier, da o njej posname film. In kako drugače bi se ta film, ki bo končan letos, lahko glasil kot Moč ljubezni, The Power of Love, sploh če ga avtorizira njegova glavna junakinja in zanj odstopi svoje pesmi. »Odkrila sem moč njune ljubezenske zgodbe in njunega velikega smisla za humor. In bolje razumela, kako je alkimija njunih individualnih ambicij iz neželene deklice ustvarila največjo zvezdo na planetu,« je Lemercierjeva pojasnila razloge za nastajajoči film, v katerem bo kar sama igrala Celine Dion, ter to, kako razume odnose med pevko, njeno mamo in Renéjem.
Poje tudi v kitajščini in latinščini
René je imel na Celine vpliv tudi po svoji smrti. »Želel me je nazaj na odru. Hotel je biti prepričan, da ne bom opustila svoje strasti, in jaz sem mu želela dokazati, da sem v redu,« je pevka iz Quebeca, ki se razživi takrat, ko mnogi že spijo, razlagala v enem od svojih nočnih intervjujev, ko je začela promovirati svoj novi album. Courage, Pogum, ki je izšel 15. novembra lani, je njen prvi album v angleščini v zadnjih šestih letih, zadnji v francoščini Encore un soir, Še en večer, pa je izšel pred tremi leti. Bi pa Celine Dion lahko snemala albume še v marsikaterem drugem jeziku, saj prepeva svoje hite še v španščini, italijanščini, nemščini, japonščini ter celo latinščini in kitajščini.
Da je ambiciozna, se je v družini, v kateri je odraščala s 13 brati in sestrami in ki je bila po njenih besedah revna, a srečna, pokazalo hitro. Pri 12 letih je posnela prvo pesem Ce n’était qu’un rêve, ki jo je napisala z mamo in enim od bratov, posnetek pa poslala svojemu bodočemu možu. René Angélil, ki se je z njo poročil, ko sta sodelovala že več kot desetletje, je vanjo verjel od prvega trenutka, ko jo je slišal peti, ter za financiranje njenega albuma najel hipotekarni kredit in zastavil svojo hišo. Tveganje se je obrestovalo, priznanja in milijoni pa so začeli kapljati. Zmaga na Evrosongu leta 1988, kjer je zastopala Švico, pet grammyjev, 200 milijonov prodanih plošč, vse to je med drugim dosegla do svojega 50. leta, se ji je pa kaj tudi izmaknilo.
Ljubi modo, izgublja kilograme
Celine Dion, ki jo v njenih glasovnih zmogljivostih in stilu primerjajo z Mariah Carey in Whitney Houston, zaradi glasu pa še z Barbro Streisand, je želela postati tudi operna pevka, a ji je maestro in glasbeni direktor montrealskega simfoničnega orkestra Kent Nagano, ko mu je pela na avdiciji za Carmen, priporočil le učiteljico petja. Marsikdo ji očita tudi pretirano sentimentalnost, ki je po drugi strani odlično delovala v enako sentimentalnem Titaniku, v katerem je ob Leonardu DiCapriu in Kate Winslet lomila srca z My Heart Will Go On. A takšna, če njenim nastopom in izjavam namenite nekaj pozornosti, Celine Dion očitno tudi res je, marsikateri novinar, ki se je z njo srečal v živo, pa ji poleg tega pripisuje še prijaznost in skromnost. In to kljub temu, da je vedno oblečena, kot da bi pravkar prišla z modne revije.
Nosi najdražje, najboljše in najdrznejše kose, menda zato, ker je odraščala v revščini, danes pa si lahko privošči, kar hoče. »Oblačim se zase, tako, kot se počutim. Želim se počutiti dobro v svoji koži, počutim se močno, s pomočjo mnogo drugih ljudi pa se počutim dobro glede svojih odločitev. Vse je odvisno od poguma in mislim, da bi se vsak moral počutiti tako,« je uglašena z naslovom svojega albuma. Enako pogumno zavrača tudi navedbe, da je anoreksična. Menda je za izgubo kilogramov na že tako suhem telesu kriv balet, njena nova strast, ki jo je odkrila ob pomoči svojega prijatelja, stilista in plesalca Pepeja Muñoza. »Treniram štirikrat na dan. Ljudje pravijo, da sem veliko bolj suha, a trdo garam. Rada se gibam in to pride s tem.«
