»V meni je toliko sovraštva, toliko besa in vem, da se ta rana ne bo nikdar zacelila,« je Bergmannova leta 2015 zapisala v enem od svojih komentarjev na družbenem omrežju Facebook. Od tedaj se bori proti migrantom, tudi na svojem delovnem mestu v zveznem uradu za migracije in begunce. Njeni prijatelji na družbenem omrežju jo spodbujajo, da je to najmanj, kar lahko stori za svojo umrlo sestro. Alice je na Facebooku povezana s svojo sestrično Heleno, ki se preživlja kot fotomodel in umetnica, dela na umetnostni akademiji in s svojimi deli opozarja na zlorabe in umore, ki so jih zagrešili migranti. »Teh primerov je veliko,« trdi Helena. V spletni druščini je še Alicin brat David, ki je v tesnem stiku s svojo sestro, saj ga skrbi njena varnost. Še posebej zato, ker je eden od obsojenih storilcev, ki sta ubila njuno sestro, na sodišču zagrozil: »Alice bo umrla, vrnil se bom, prisežem.« Vsi trije žalujoči sorodniki umorjene Elisabeth se srečujejo in obiskujejo grob umorjene sestre, kot je videti na fotografijah, ki jih redno objavljajo na omrežju. Tragična zgodba žalujoče družine Bergmann ima samo eno lepotno napako. V resnici ne obstaja. Ni nobenega umora sestre Elisabeth, v Chemnitzu ne živi nobena Alice Bergmann, še manj je zaposlena na omenjenem uradu, fotografija na lažnem Facebookovem profilu pa je v resnici podoba čilske igralke Josefine Montané. Virtualna družina Bergmann je le del mednarodne mreže več sto lažnih profilov, ki je od leta 2011 delovala v več kot 30 državah in jo je s pomočjo digitalnega forenzičnega laboratorija ameriškega mislišča Atlantic Council razkrila ekipa nemškega tednika Spiegel. Facebook lažnih profilov ni zaznal in jih je izbrisal šele po opozorilu Spiegla ter omenjenega mislišča.