Podjetja so skladno z zakonodajo dolžna na območno enoto zavoda za zaposlovanje napovedati prestrukturiranja, zlasti kadrovska.
V Boxmarku, ki ima trenutno 1450 zaposlenih, so to naredili zato, ker načrtujejo prestrukturiranje podjetja glede na nove potrebe. Podjetje se, kot je dejal Trobiš, osredotoča na nove tehnologije, ki potrebujejo manj delovne sile. Hkrati v družbi načrtujejo tudi prestrukturiranje samega podjetja z uvedbo sprememb v delovnih procesih, vse skupaj pa je odvisno tudi od dogovorov s kupci avtomobilskih sedežnih prevlek, ki jih izdelujejo v Boxmarku.
Glede na napovedi, ki jih imajo v Boxmarku, naj bi se povpraševanje na trgu v prihodnje ohlajalo, čemur pa se morajo prilagoditi s prestrukturiranjem in tudi odpuščanjem. »Preuranjeno je govoriti o številkah, zdaj samo v fazi prestrukturiranja,« je dejal Trobiš in dodal, da pa je že znano, da bodo več sto zaposlenih premestili na druga delovna mesta v druge oddelke. Zaradi tega pa morajo delavce odpustiti in jim ponuditi nove pogodbe, vse skupaj pa zajeti v programu presežnih delavcev, ki so ga predložili zavodu za zaposlovanje. »Na eni strani bomo procese ukinili in prenesli del zaposlenih na drugi oddelek. Gre za fiktivne odpovedi,« je dejal Trobiš in hkrati potrdil, da bo v prihodnje delovnih mest manj že zaradi stroškov. So pa v program prestrukturiranja vključili najvišjo možno številko.
Celotna avtomobilska industrija je trenutno v preobratu, sooča se s tehnološkimi spremembami, je še dejal Trobiš in zagotovil, da aktualno dogajanje ni povezano z lanskim poslovanje podjetja. Lani je namreč družba prepolovila izgubo, kar po njegovih besedah pomeni, da so na dobri poti, hkrati so vpeljali tudi veliko novih programov in v prihodnje pričakuje dobiček. »Podjetju v zadnjem obdobju zmanjkuje naročil, napovedi za letos niso najbolj rožnate, zato so se tudi odločili, da nam sporočijo program presežnih delavcev,« je potrdil direktor ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik.
Po njegovih besedah podjetja v programu razreševanja presežnih delavcev upoštevajo vse za neko daljše obdobje, upoštevajo najbolj črne scenarije, kaj se lahko zgodi, če se neki posli ne pridobijo. A podjetja najprej iščejo notranje rezerve. »Podjetja najprej iščejo prerazporeditve. To skupno število v programu presežnih delavcev vsebuje vse te prerazporeditve; notranje in zunanje ter v končni fazi tudi tiste, ki pridejo na zavod za zaposlovanje,« je pojasnil Žirovnik. Ob tem ocenjuje, da bi v spomladanskem času lahko službo izgubilo do 300 zaposlenih iz Boxmarka.
So pa trenutno razmere na trgu dela, ki ga pokriva ptujska služba zavoda za zaposlovanje, še dokaj ugodne, je dejal Žirovnik. Tako bi lahko v prihodnjih dveh do treh mesecih zaposlitev v lokalnem okolju dobilo od 100 do 150 delavcev. So pa po njegovih besedah šivilje verjetno tiste zadnje, ki bodo izgubile delo. Če bodo številke odpuščenih večje, pa lahko nastane na lokalnem trgu dela večja težava.
Težave Boxmarka so se sicer nakazovale že lani. Družba je, kot je znano, decembra opustila proizvodnjo v svoji enoti v Murski Soboti, delo je izgubilo 186 zaposlenih, za selitev na delo v Kidričevo se je odločilo 14 zaposlenih. Takrat je Trobiš kot razlog opustitve proizvodnje navedel optimizacijo proizvodnje z bolj sodobnimi stroji na matični lokaciji, pa tudi ohlajanje avtomobilskega trga in posledično upad naročil. Boxmark zadnja leta posluje negativno. V 2018 je družba ob štiriodstotnem padcu prodaje, ki je znašala 152 milijonov evrov, beležila deset milijonov evrov čiste izgube. Lani je, kot omenjeno, družba po Trobiševih besedah izgubo prepolovila.
