Manj in zato bolje
Gorniške vasi (v izvirniku bergsteigerdörfer) se zavedajo potrebe po harmoniji med naravo in človekom, pri čemer človek spoštuje zmožnosti narave, zato je njihov moto: manj in zato bolje. Osnova trajnostnega turizma je gibanje v gorskem svetu z lastnimi močmi in brez velike tehnične infrastrukture, z odgovornim odnosom do narave ter spoštovanjem kulturne in naravne dediščine kraja. Pogoji za vstop v mrežo Gorniške vasi so, da ima kraj manj kot 2500 prebivalcev, da je med najnižjo in najvišjo točko vsaj tisoč metrov višinske razlike ter da ni velike turistične infrastrukture in hotelskih kompleksov. Danes je v mreži 20 krajev v Avstriji, štirje na Bavarskem, dva na Južnem Tirolskem in še eden v okviru preostale Italije, v Sloveniji pa Jezersko in Luče. Nacionalni nosilec projekta Gorniške vasi v Sloveniji je Planinska zveza Slovenije, podpirata ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki skrbi za izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Uresničevanje ciljev Alpske konvencije
»Razvoj turizma v Alpah je v zadnjih desetletjih dosegel razsežnosti, ki že v marsičem presegajo sposobnost okolja, da to prenese brez posledic. S projektom Gorniške vasi se planinske zveze Avstrije, Nemčije, Južne Tirolske, Slovenije in Italije pridružujemo smernicam uresničevanja Alpske konvencije in želimo spodbuditi kraje, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije, da naravne danosti, planinsko in gorniško tradicijo ter kulturno dediščino usmerijo v razvoj, ki bo upošteval vse te dejavnosti in privabljal goste, ki so pripravljeni obiskovati gorsko pokrajino in izvajati v njej športne in druge aktivnosti na osnovi lastnih sposobnosti, moči in znanja ter ob odgovornem odnosu do narave, ki bodo spoštovali lokalno prebivalstvo, njegovo tradicijo in kulturo,« pojasnjuje Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije: »Hkrati pa z izvajanjem projekta vidimo možnost za te kraje, da s ponudbo lokalnih proizvodov, izvajanjem storitev in drugimi poslovnimi priložnostmi povečamo interes mladih generacij, da svojo nadaljnjo življenjsko in poslovno pot vidijo v domačem kraju.«
Jezersko, kjer je narava najlepša
Slovensko prvopristopnico, alpsko vasico med Koroško in Kranjsko, zaznamujejo veličastni venec belih sten Grintovcev ter prijazni zeleni vršaci Karavank. Na območju nekdanjega ledeniškega jezera, po katerem je kraj dobil ime, danes prevladujejo obdelani travniki in pašniki jezerskih kmetij, ki že več kot 500 let ohranjajo svoje poslanstvo in bogato dediščino. »Sprehodi v neokrnjeni gorski naravi (tematske in sprehajalne poti), izjemni razgledi z lahko dostopnih vrhov (Goli vrh, Pristovški Storžič, Virnikov Grintovec, Štegovnik in Veliki vrh), zahtevne visokogorske hribovske ture (Grintovci), legendarne planinske koče (Češka koča in Kranjska koča na Ledinah), bogata naravna (Ledenik pod Skuto, zdravilna mineralna voda Jezerska slatina, jesenove meje, stoletne lipe) in kulturna dediščina (Jenkova kasarna, Šenkova domačija, Stara cerkev) ter vedno bolj pestra in kakovostna turistična ponudba od hotela Vila Planinka prek domačnosti turističnih kmetij, penzionov in gostišč do preprostih nastanitev v hostlih, glampih in šotorih. V zimskem času pa smo najbolj prepoznavni po odlično urejenih progah za tek na smučeh in možnosti drsanja ob Planšarskem jezeru. Zato z razlogom in ponosom vabimo obiskovalce s turističnim sloganom: Jezersko, kjer je narava najlepša,« ponosno pove župan Občine Jezersko Drejc Karničar.
Jezersko je v ugledno mednarodno družino Gorniške vasi vstopilo maja 2018. »Temeljni izziv je, kako loviti ravnotežje med ohranjanjem neokrnjene narave, ki je naša največja svetinja, in turističnim razvojem, ki bo prebivalcem omogočal razvoj in preživetje. Drugi izziv je vzdrževanje in izboljševanje planinskih, turističnih in kolesarskih poti, tretji pa strategija urejanja mirujočega prometa in dostopnosti alpskih dolin. Še posebno pomemben je izziv, kako 'okužiti' Jezerjanke in Jezerjane, partnerje in vse druge ponudnike, da bomo čim bolj verodostojno in prepričljivo prenašali filozofijo manj je več med vse obiskovalce naše prelepe doline,« o izzivih sprejete strategije trajnostnega razvoja spregovori Karničar in oriše, kakšen korak naprej je Jezersko naredilo v dobrem letu in pol: »Najpomembnejše je naše zavedanje, ki ga je prineslo članstvo v mreži Gorniške vasi, da sta mir in neokrnjena gorska narava naša največja aduta in konkurenčna prednost na globalnem turističnem trgu. Nadalje opažamo bistveno boljšo prepoznavnost na domačem turističnem zemljevidu. Najbolj zgovorne pa so številke, ki iz leta v leto merijo in primerjajo število turističnih nastanitev, obiskovalcev in nočitev, še posebej iz nemško govorečih držav, ki jih gorniške vasi najbolj nagovarjajo.«
Luče – gnezdo sredi gora
Občina Luče, druga slovenska članica, ki leži v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, se je ugledni alpski druščini pridružila septembra 2019. Njeno središče je vas Luče, ki gnezdi na rečni terasi nad sotočjem Savinje in Lučnice, v njeni okolici pa so posajena majhna naselja in samotne kmetije. »Luče so obdane z gorami. Vsaka na svoji strani neba jih čuvajo Raduha, Ojstrica in Rogatec. Obiskovalcem gora ni dovolj le lepota ravnine in hribovja, da si ne bi zaželeli tudi prepadnih sten, gorskih vršacev in epskih razgledov. Slikovite so tudi vmesne doline ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli. Da posebej ne omenjamo Snežne jame v osrčju Raduhe, Igle, Presihajočega studenca, več zanimivih slapov ter kraških jam, planinskih koč, gorskih kapelic. Prepoznavna je lokalna kulinarika, ljudsko moško petje 'na tretko in štrto' je edinstveno v vsej Evropi, pa številne kulturne zanimivosti, sprehajalne poti, pohodniške, plezalne ter gorskokolesarske ture, turna smuka, plezanje v zaledenelih slapovih, smučanje in sankanje. Z vstopom med gorniške vasi iščemo priložnost ponuditi obiskovalcem lepote tega gorskega sveta, ki so ga naši predniki in sedanja generacija ohranili za prihodnje rodove,« je slikovit župan Občine Luče Ciril Rosc.
»Želimo obvarovati ta zaklad, to gnezdo sredi gora, ki smo ga podedovali od prednikov, ki so vseskozi živeli v sozvočju z naravo, njenimi danostmi in potenciali, ter jo tako v vsej njeni lepoti obvarovali tudi za sedanjo generacijo. Z drugimi kraji alpskega prostora, ki so že v tem združenju, nas povezujejo podobni ideali, cilji, način razmišljanja in delovanja. S privlačno turistično ponudbo ter zavzemanjem za ohranitev krajevnih kulturnih in naravnih vrednot želimo še dodati kamenček v čudovitem mozaiku majhnih in lepih gorniških vasi za užitek in postanek, kjer so najpomembnejši prvobitnost, tradicija in kultura ter zavezanost trajnostnemu turizmu. Odločenost, da razvojna prizadevanja izvajamo z upoštevanjem trajnostnega razvoja, dolgoročno vidimo kot konkurenčno prednost našega območja,« še dodaja Rosc.
