Igralec Matjaž Javšnik se ne šteje med strastne navijače, a to še ne pomeni, da nima rad športa. Nasprotno, je športni navdušenec, a vsakomur privošči uspeh. »Navijam za vse, ker se vsi enako trudijo, ne glede na to, za katero državo ali klub nastopajo. In vsem čestitam za uspeh,« je dejal. Toda obstaja klub, ki ga že od nekdaj nosi v srcu, pri čemer ni pomembno, da ta ne spada med najboljše v državi. Včasih je bil namreč navijač NK Pohorje.
Spominja se zlatih časov ruškega nogometa, ko se je na edinstvenem stadionu, na katerem so tribune vrezane v hrib, v sezoni 1999/2000 igrala prva liga. Seveda je tedaj hodil na tekme. »Saj česa drugega v Rušah takrat ni bilo. Spomnim se, da smo imeli navijaško skupino Zeleni listi, ki se ji sicer nisem pridružil, saj sem bil nekaj let prestar za to, a jih je bilo lepo gledati,« je dejal. Še posebno rad ima tamkajšnji stadion. »To je eden najlepših stadionov, kar jih obstaja. Je v naravnem okolju, pravi amfiteater. V Ruše so hodili na priprave številni veliki klubi, od Hajduka do Crvene zvezde. Ko je avtobus z nogometaši zapeljal po hribu navzdol, je ljudem vzelo sapo.«
Ceni entuziaste
Javšnik še posebej ceni entuziaste, ki se trudijo v manjših okoljih, čeprav ne delajo v najboljših razmerah. »Všeč so mi vaški klubi, ki delajo z mladimi. Ki se preoblačijo pod senikom, pa vseeno hodijo dvakrat ali trikrat na teden na trening, konec tedna romajo na tekme. Cenim predvsem entuziaste, pri katerih se vidi ljubezen do športa.« Rad si ogleda tudi predstave vrhunskih artistov, kot so nogometaši Barcelone in Liverpoola. »Nazadnje sem bil s sinom v Barceloni, a so tekmo španske lige, ki sva si jo želela ogledati, prestavili na en dan prej. Ker sva imela že rezervirani letalski vozovnici, si tekme nisva mogla ogledati, zato je bil sin zelo razočaran. A sva si potem v lokalnem baru ogledala tekmo med Barcelono in Liverpoolom, kar je bilo posebno doživetje, ki ga sin ne bo nikoli pozabil.« Ravno Liverpool poleg Maribora, za katerega pravi, da je prerasel v gibanje, spada med klube, ki so mu najbolj všeč.
V športu vidi veliko dobrega, dokler se navijaške strasti gibajo v določenih mejah. Opozarja, da nikakor ni sprejemljiv nacionalizem, ki včasih zaide v šport. »Dokler z nekim zdravim razumom navijaš za svojo ekipo in ob morebitnem porazu čestitaš tekmecu, je vse v redu. Šport naj bi pokazal, da je pomemben trud, nikakor pa ne sme biti prostora za nacionalizem,« je dejal in dodal, da je Slovenija verjetno najmočnejša tekmovalna nacija na svetu. Ne le v športu, ampak tudi na drugih področjih. »Ne glede na to, v kateri panogi si dejaven, tekmuješ in moraš biti med najboljšimi na svetu, če hočeš, da te priznajo tudi v Sloveniji,« je sklenil.
