Mitja Gaspari: Zeleni načrt EU in slovenske javne finance

Umirjanje gospodarske rasti in vladna kriza sta glavni značilnosti začetka leta 2020. S stališča javnih financ imajo gospodarske in politične spremembe lahko dvojni vpliv. Ob ohlajanju gospodarske aktivnosti je pomembno, da ekonomska politika pravočasno in dovolj robustno reagira na ciklični nihaj navzdol s sproščanjem učinka avtomatskih stabilizatorjev. Hkrati mora najti način, kako zagotoviti strukturno stabilno javno potrošnjo za bistvene dolgoročne javne storitve, kot so izdatki za pokojninski in zdravstveni sistem ter dolgotrajno oskrbo, ne glede na začasno nižjo dinamiko rasti javnofinančnih prihodkov. Pomembni razvojni investicijski izdatki za infrastrukturo, okolje in tehnološki napredek pa morajo izpolnjevati kriterije, ki zagotavljajo, da se bo njihovo deficitno financiranje v bodoče samo poplačalo skozi hitrejšo rast produktivnosti in povečane javnofinančne prihodke.