vaše zadnje pismo (Dnevnik, 24. januarja) ne vsebuje niti enega stavka o problemu, ki je podan v naslovu. To kaže, koliko vas tema zanima. Pismo kaže samo na vaš odnos do drugače mislečih. Domov ste mi poslali več pisem, kjer me poučujete, kaj smem pisati. Porogljivo v zadnjem pismu pišete: »Sicer pa me zelo veseli, da ste si s paketi UNRRA sladili mladost.« Pišete mi: »Najprej tisto o 'vsiljenem sistemu'. Da, gospod Mihič, na volitvah smo glasovali za samostojnost Slovenije. Nič ni bilo govora o sistemu. Vse pa se je kmalu sfižilo s Peterletom«. Mar res ne razumete, da smo se na prvih svobodnih večstrankarskih volitvah in na plebiscitu večinsko odločili za samostojno demokratično državo in s tem odpravili enopartijski režim?

Moti vas, da je bil rezultat prvih volitev vlada velike koalicije, ki jo je vodil Lojze Peterle, predsednik SKD, ki je dosegla najboljši rezultat. Dalje pišete: »Gospod Mihič, tukaj se mi čisto majčkeno smilite. Blagostanja ne prinaša demokracija, ampak ekonomija.« Vidim, da ne razumete, kako je ekonomija odvisna od režima. Kakšno blagostanje svojim državljanom omogoča enopartijska družinska »demokratična komunistična« Severna Koreja in kakšno blagostanje in ekonomijo omogoča demokracija v Južni Koreji? Koliko turistov ste opazili v Ljubljani iz Južne in koliko iz Severne Koreje? »Iskren množičen pozdrav v srcu herojske Ljubljane. Predsednik Kim Il Sung in Tito sta obiskala glavno mesto Slovenije. Sto tisoč občanov na ulicah. Imela sta govor na Trgu revolucije. Tito je dejal: 'Tovariš Kim Il Sung je tvorec demokratične ljudske republike Koreje'.« To je pisalo v Delu 10. maja 1975.

V Delu iz leta 1989 berem članek »Admiral sredi lakote«, ki sodi med najbolj varovane skrivnosti slovenskega tiska, in sicer v njem piše: »Svetovne poročevalske agencije iz Etiopije poročajo, da zaradi suše in lakote smrt grozi najmanj petim milijonom ljudi. Adis Abebo pa je obiskal jugoslovanski obrambni minister admiral Branko Mamula in je z etiopskim kolegom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. Vrednost izvoza jugoslovanske vojaške industrije znaša okrog dve milijardi dolarjev, s čimer se je prebila proti vrhu seznama trgovcev z orožjem. Ali je jugoslovansko orožje namenjeno kot pomoč stradajočim? Neuvrščeni trgovino z orožjem povezujejo z globoko gospodarsko krizo in se sprašujejo, ali jo Jugoslavija upa rešiti s pomočjo vojaškega industrijskega kompleksa in trgovanja z orožjem.«

Zelo omalovažujete pomoč ZDA Titu in Sloveniji po drugi svetovni vojni, ko je država trpela veliko pomanjkanje, pretila je lakota. Ameriška pomoč naj bi preprečila sovjetsko invazijo na Jugoslavijo. Tito je v ta namen prevaral ZDA, češ da v FLRJ ni političnih zapornikov. Ameriška pomoč je omogočila višji standard prebivalstva in več političnih svoboščin. Gre za izjemno veliko pomoč Titovemu režimu v najbolj kritičnih trenutkih spopada s Sovjetsko zvezo (SZ) in njenimi sateliti po resoluciji informbiroja leta 1948. Jugoslovanom so podarili 499 tankov sherman, 319 najsodobnejših tankov, 399 tankov lovcev na tanke jackson in 10.000 tovornjakov. Poleg tega je jugoslovanska armada dobila 400 letal, od tega 300 sodobnih reaktivcev. Amerika se je odločila podpreti Tita v vseh pogledih. Tudi z neposredno pomočjo v hrani in drugih artiklih, ki so jih potrebovali preprosti ljudje.

Omalovaževati pomoč, ko je nam pretila lakota, ne pa pokazati minimalno hvaležnost, je odsotnost osnovne kulture. Hvaležen sem za to pomoč, ker bi bil sicer lačen.

Ker vas problem, podan v naslovu, očitno ne zanima, se ne bom več odzival na vaša pisma.

Franc Mihič, Ribnica