Delphine Boel je leta 2005 v intervjuju dejala, da je kraljeva hči, njena mati, baronesa Sybille de Selys Longchamps, pa je dodala, da je šlo za dolgoletno afero, ki naj bi trajala vse od leta 1966 do leta 1984, ko je bil Albert še princ. Albert je kralj nekoliko nepričakovano postal leta 1993, ko je umrl njegov brat Baudouin. Kralj Albert II. je prestol prevzel pri starosti 62 let, 20 let pozneje pa je abdiciral zaradi slabega zdravja. Na prestolu ga je nasledil njegov sin princ Philippe, medtem ko nekdanji kralj še vedno prejema približno milijon evrov letne plače.
Čeprav se je Albert II. po abdikaciji verjetno veselil počitka, je takrat njegova zunajzakonska hči začela tudi sodni postopek za ugotavljanje očetovstva. Albert namreč po abdikaciji ni več imel kraljeve imunitete, zato je moral sodelovati s sodiščem. Očetovstvo je priznal šele po testu DNK, ki je pokazal, da je danes 51-letna umetnica Delphine Boel res njegova hči, rezultate in priznanje pa so njegovi odvetniki sporočili v ponedeljek.
Albert je zdaj tudi uradno sprejel, da je Delphine Boel njegov četrti otrok, umetnica pa je zdaj tudi končno dobila potrditev svoje identitete. Kot je za belgijsko televizijo namreč dejal njen odvetnik, se je Boelova več let borila s tem vprašanjem, še posebej boleče pa je bilo, ko jo je njen biološki oče brutalno zavrnil, ko so govorice postale javne. Za sodni pregon naj bi se odločila tudi zato, da njeni otroci ne bi nosili bremena tega odprtega vprašanja.
Nekdanji kralj se je sicer DNK-testu kar nekaj časa izogibal, saj je nalog zanj dobil že leta 2018. Takrat se je pritožil, bruseljsko sodišče pa je nato odločilo, da če ne bo opravil testa, bo sodišče avtomatično odločilo v prid Delphine Boel, ki je vmes z DNK-testom dokazala, da Jacques Boel, oče, s katerim je odraščala, ni njen biološki oče. Maja lani so Albertu naložili še 5000 evrov kazni, če ne bo opravil DNK-testa, nato pa se je končno vdal v usodo in opravil test, katerega rezultat potrjuje 20 let stare govorice.
Njegovi odvetniki so v izjavi za javnost še zapisali, da bi o samem sodnem postopku lahko debatirali, da pa želi nekdanji kralj s priznanjem, da je Delphine njegov četrti otrok, zaključiti ta boleči postopek z dostojanstvom in častjo. Dodali so, da pravno očetovstvo ni nujno odsev biološkega očetovstva, ter da bo Albert II. spoštoval odnos, ki ga ima njegova biološka hči s svojim »pravnim« očetom. Nekdanji kralj bo vseeno moral po novem v svojo oporoko poleg preostalih treh otrok vključiti še Delphine Boel. »Kralj bo z vsemi svojimi otroki ravnal enako. Kralj Albert ima zdaj štiri otroke,« so zapisali, kar pomeni, da bi bila umetnica zdaj lahko upravičena do osmine kraljevega premoženja.
Albert II. se je leta 1959 poročil s Paolo Ruffo di Calabria, s katero ima dva sinova in hčer. Ko je abdiciral, je baronesa Sybille de Selys Longchamps prvič javno spregovorila o aferi s kraljem in priznala, da se je nosečnost zgodila zato, ker je bila prepričana, da ne more imeti otrok. Kralj Albert naj bi sicer imel stike s svojo biološko hčerko, vendar ne kot očetovska figura. Kralj je sicer priznal, da sta z ženo imela v tem času zakonsko krizo, vendar pa je afero ves čas zanikal.
