»Hočemo videti, ali je to mogoče izvesti in ali lahko deluje,« je za grško televizijo Skai danes dejal grški obrambni minister Nikos Panagiotopulos. Vlada je razpis za projekt plavajočih ovir objavila v sredo, do morebitne namestitve ovir pa naj bi minilo več mesecev.
Ovire naj bi bile dolge tri kilometre in naj bi segale pol metra nad vodno gladino. Bile naj bi opremljene tudi z utripajočimi lučmi. Grški časniki jih primerjajo s plavajočimi ovirami za omejevanje naftnih madežev po izlitjih nafte.
Strokovnjaki dvomijo, da bodo ovire dejansko preprečile migrantom, da bi iz Turčije po morju prispeli v Grčijo. »Ne razumem, kako bi ovire lahko preprečile ljudem, da pridejo v Grčijo,« je za dpa dejal neimenovani predstavnik grške obalne straže. »Če ne bodo mogli v Grčijo, bodo obtičali na morju in jih bo treba reševati v skladu s pomorskim pravom,« je dodal.
Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) v Atenah Boris Češirkov pa je Grčijo opozoril, naj spoštuje človekove pravice. »Številni, ki skušajo doseči obale Grčije, so begunci,« je poudaril.
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz pa je opozoril, da ovire prosilcem za azil ne smejo onemogočiti vstopa v Grčijo. Je pa dejal, da sicer niso v nasprotju s pravom EU. Komisija pa ni seznanjena s podrobnostmi grških načrtov ter bo v stiku z grškimi oblastmi glede tega, je še pojasnil po poročanju dpa.
Na otokih v vzhodnem Egejskem morju naj bi bilo skoraj 42.000 migrantov, vsak dan pa prihajajo novi iz Turčije. Na Lezbosu je v največjem centru nameščenih več kot 19.000 migrantov, čeprav ima kapaciteto le za 2840 ljudi. Zaradi pomanjkanja osebja zaenkrat vračanje migrantov v Turčijo ne deluje, čeprav so leta 2016 na ravni EU sklenili dogovor o tem.
