Ameriški mirovni načrt za izraelsko-palestinski konflikt, ki ga je v torek v Beli hiši predstavil predsednik Donald Trump in ki ga Palestinci odločno zavračajo, ker da daje preveč judovski državi, je naletel na mešane odzive v svetu. Britanski zunanji minister Dominic Raab mu je relativno naklonjen in je pozval Palestince, naj ga dobro preučijo in se vrnejo k pogajanjem. Jasnemu stališču o Trumpovi pobudi sta se izognila zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in nemški zunanji minister Heiko Maas, ki sta tudi poudarila pomembnost pogajanj med Izraelom in Palestinci, pri čemer EU predstavitev Trumpovega načrta vidi le kot dobro priložnost za nov zagon pogajanj za rešitev konflikta. Govornik francoskega zunanjega ministrstva pa je pozdravil »prizadevanja predsednika Trumpa«, a obenem zahteval, da se upošteva mednarodno pravo oziroma resolucije varnostnega sveta, čemur se je ameriški načrt izognil vsaj s pristankom na nedeljivost Jeruzalema in na priključitev delov Zahodnega brega, kot je rodovitna dolina Jordana, k Izraelu. Če bi torej Palestinci odobrili Trumpov mirovni načrt, bi se morali odpovedati več svojim ozemljem, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967, tudi Vzhodnemu Jeruzalemu, ki so ga hoteli imeti za glavno mesto svoje bodoče države. Kot glavno mesto njihove bodoče države pa Trump Palestincem ponuja predmestje Vzhodnega Jeruzalema. Podobno kot uradni Pariz meni tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Več naklonjenosti v arabskem svetu
V torek so se Trumpove predstavitve načrta za mir udeležili tudi veleposlaniki Združenih arabskih emiratov (ZAE), Omana in Bahrajna. Prav tako so se rokovali z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Zdi se, da so se arabske države odmaknile od več kot 18 let starega mirovnega načrta tedanjega savdskega kralja Abdulaha, v katerem je prišlo do izraza enotno arabsko stališče pri reševanju palestinskega vprašanja. V skladu s tem načrtom je Arabska liga leta 2002 pozvala k ustanovitvi palestinske države na vseh ozemljih, ki jih je leta 1967 zasedel Izrael, glavno mesto pa naj bi bil Vzhodni Jeruzalem.
V ZAE, kjer so se v zadnjih letih zaradi svoje sovražne nastrojenosti do Irana zbližali z Izraelom, menijo, da bi Palestinci morali sprejeti Trumpov predlog. Tudi savdsko zunanje ministrstvo ceni Trumpova prizadevanja za mir. Toda savdski kralj Salman je v telefonskem pogovoru s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom vendarle podprl legitimne pravice Palestincev. Egipt, ki se je že leta 1979 zbližal z Izraelom, je Palestince pozval, naj preučijo ameriški predlog. Od arabskih držav je praktično samo Jordanija, kjer živi 2 milijona palestinskih beguncev, jasno zavrnila Trumpovo pobudo. V soboto bo sestanek Arabske lige, kjer bodo najbrž še govorili o načrtu kralja Abdulaha iz leta 2002, a redko kdo bo z njim mislil resno.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se ima prav tako za zaščitnika Palestincev, pa zavrača Trumpov načrt. »Jeruzalem je sveto mesto za muslimane. Načrt, da bi ga dali Izraelu, je v celoti nesprejemljiv... in daje legitimnost izraelski okupaciji,« je dejal.
Zemljevid, ki ga je mirovnemu predlogu predložila Bela hiša, kaže, kakšne bi bile meje palestinske države in kako bi bile vanjo vpete judovske naselbine.
