Če bi vprašali Billie Eilish, nagrade za album leta ne bi dobila. »Ali lahko rečem samo, da si tole zasluži Ariana,« je namreč dejala v šoku, ko so jo poklicali na oder in je potrebovala pomoč pri držanju vseh kipcev. Na koncu jih je imela pet, med katerimi so bili tudi štirje najpomembnejši, za najboljši album, pesem in posnetek leta ter za najboljšega debitanta in pop album. Ariana Grande, ki jo obožuje, čeprav sta si v glasbi, stilu in načinu snemanja plošč svetlobna leta daleč, letos ni dobila nobenega.
S ploščo When We All Fall Asleep, Where Do We Go? je kalifornijska glasbenica na grammyjih, kjer so bili za album leta poleg nje in Ariane Grande nominirani še Bon Iver, Lana Del Rey, H.E.R., Lil Nas X, Lizzo in Vampire Weekend, presegla kar nekaj rekordov. Pri 18 letih je postala najmlajša solo izvajalka, ki je prejela grammy za album leta, s čimer je prehitela Taylor Swift, ki ji je to z albumom Fearless uspelo pri 20 letih. Poleg tega je postala tudi prva ženska in drugi človek, ki je v istem letu osvojil grammy za album, posnetek, pesem in debitanta leta. Doslej je to dosegel le Christopher Cross, pa še to leta 1981, medtem ko je Adele vse te nagrade nabrala šele v treh letih.
Rekordi na grammyjih, lestvicah in v filmski industriji
A rekorde je pevka in tekstopiska, ki jo Dave Grohl, frontmen Foo Fightersov in nekdanji bobnar Nirvane, opisuje kot naslednjo Nirvano, dosegala že prej. S singlom Bad Guy je dosegla prvo mesto na britanski in ameriški lestvici (U. K. Albums Chart, Billboard 200), s čimer je na Otoku postala najmlajša glasbenica na prvem mestu, v ZDA prva med glasbeniki, rojenimi po letu 2000, ki se je uvrstila na vrh, poleg tega pa tudi ženska z največ, 14 singli na lestvici Billboard’s Hot 100. Kot da to še ne bi bilo dovolj, smo pred kratkim izvedeli, da bo napisala pesem za novega Jamesa Bonda Ni čas za smrt, pri čemer ni treba poudarjati, da bo najmlajša avtorica Bondove pesmi doslej. »Mislim, da sem podzavestno in zavestno poskušala napisati Bondovo pesem vse življenje,« je novico komentirala voditelju in TV-producentu Ryanu Seacreastu. Na družbenih omrežjih je svojim sledilcem zaupala, da ji je Bond najbolj kul franšiza vseh časov.
Tipična kalifornijska družina, netipična otroka
Ali ji bomo to, kako rada ima Jamesa Bonda, kot predstavnici milenijske generacije verjeli, je stvar osebne odločitve. Bi pa, če ne bi prihajala iz igralske družine, prej pomislili, da agenta 007 kot produkt neke druge generacije doslej sploh ni poznala. V industrijo je sicer padla takoj, ko se je rodila. Njena mama Maggie Baird in oče Patrick O’Connell sta bila igralca, ki smo ju lahko videli v različnih serijah, od Zahodnega krila do Dosjejev X, sama pa se je raje kot za igro odločila za ples in glasbo, ki jo je snemala s tri leta starejšim bratom Finneasom O’Connellom.
Prav Finneas je napisal pesem Ocean Eyes, ki jo je, potem ko jo je naložila na SoundCloud, čez noč izstrelila med zvezde. Njena želja je bila le, da bi jo slišala učiteljica plesa, že naslednje jutro pa je imela tisoč zadetkov, ki so se pozneje namnožili na 19 milijonov. »Sedela sem v Starbucksu, potem ko smo sredi noči naložili pesem, Finneas pa me je klical in rekel, da imamo že tisoč poslušalcev… Potem pa je število samo še raslo in postalo res visoko,« je povedala v intervjuju za Junkee. Njen 22-letni brat, ki se ima s sestro še vedno za avtsajderja, saj glasbo ustvarjata v svojih otroških sobah, ne pa v velikih studiih, je uspeh te pesmi in celotne plošče pripisal izjemni iskrenosti, ki zaznamuje njun odnos.
Pisanje pesmi v otroški sobi
Doma se po Finneasovih besedah, ki je tudi dobil nagrado grammy, in sicer za producenta leta, počutita najprijetnejše in najustvarjalnejše. Je pa to prijetno vzdušje, zanimivo, prineslo precej neprijetne teme na plošči. »Napisala sva album o depresiji, samomorilskih mislih in podnebnih spremembah. Pa o tem, kako je biti slab človek, kar koli že to pomeni,« je Fienneas opisal album, ki je v trenutku postal uspešnica, kritiki pa niso mogli prehvaliti njegovega edinstvenega stila, mešanja žanrov in vizualnih interpretacij, ki jih lahko gledamo tako na zelenolasi Billie Eilish, ko obleče svoje prevelike obleke in puloverje, kot v njenih včasih prav grotesknih videih. Ker je ustvarjalna svoboda po njenem ključnega pomena, si jo tudi vzame. »Kaj pa bi bil sicer smisel, če bi ustvarjala samo to, kar si od mene želi nekdo drug?« se sprašuje Billie Eilish.
