Donald Trump poskuša uspeti tam, kjer je vsem njegovim predhodnikom spodletelo. Po dveh letih priprav, pri čemer je to težko nalogo zaupal zetu Jaredu Kushnerju, novincu v politiki in Judu, je ameriški predsednik v torek razkril svoj, kot sam pravi, »fantastičen« načrt za »dokončni« mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci. V Beli hiši je bil tik ob Trumpu »njegov velik prijatelj« Benjamin Netanjahu, izraelski premier, ki je govoril takoj za njim in pozdravil »zgodovinski trenutek«. Trump je pozdravil tudi prisotnost veleposlanikov Omana, Združenih arabskih emiratov in Bahrajna.
Palestinci Trumpa že vnaprej zavračajo kot posrednika, ker je, odkar je v Beli hiši, sprejel celo vrsto ukrepov proti njim, odrekel jim je celo finančno pomoč (zdaj jim jo namenja predvsem EU).
Nedeljeni Jeruzalem
Trump je na začetku predstavitve mirovnega načrta priznal Palestincem pravico do države: »Gre za realistično rešitev dveh držav, ki odpravlja nevarnost, ki naj bi jo predstavljala palestinska država za izraelsko varnost.« Doslej se je zdelo, da Trump nasprotuje palestinski državi.
Vendar je nato dejal, da »Jeruzalem ostaja nedeljeno glavno mesto Izraela«. Že leta 2017 je Trump kot prvi ameriški predsednik priznal Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ki bi moral pripasti bodoči palestinski državi, saj ga je Izrael tako kot Gazo in Zahodni breg zasedel leta 1967.
V nadaljevanju je Trump poudaril, da hoče, da njegov načrt ustreza tako Palestincem kot Izraelcem. In izvedel je neverjetno pirueto: »Načrt bo podvojil palestinsko ozemlje in omogočil Palestincem glavno mesto v Vzhodnem Jeruzalemu, kjer bodo Američani s ponosom odprli veleposlaništvo.« Očitno pa bodo dejansko suverenost nad Vzhodnim Jeruzalemom ohranili Izraelci.
Štiriletni moratorij
Trump je še dejal, da so vsi prejšnji predsedniki, od Lyndona Johnsona pred več kot 50 leti naprej, poskušali doseči mir, a jim ni uspelo. Dal je vedeti, da ima njegov načrt, ki je »doslej najbolj podroben«, velike možnosti za uspeh, ker je sam zelo izkušen pogajalec. Kot je že razkril junija lani, njegov mirovni načrt predvideva v naslednjih desetih letih za 50 milijard dolarjev naložb, ki naj bi med drugim omogočile zaposlitev milijon Palestincev v Gazi in na Zahodnem bregu. Denar bi najbrž prispevale bogate zalivske države.
Netanjahu je v svojem govoru takoj za Trumpom izrazil zadovoljstvo, da ZDA priznavajo nezakonite judovske naselbine na Zahodnem bregu, tudi rodovitno dolino reke Jordan, kot del izraelske države. Trumpov mirovni načrt je tudi zato označil za zgodovinskega. A v resnici je malo možnosti, da bo uresničen, saj ga Palestinci zavračajo. Njihov predsednik Mahmud Abas, ki velja za zmerneža, je načrt vnaprej razglasil za »mrtvega« in niti telefona ni hotel dvigniti, ko ga je Trump poklical. Trump pa še vedno upa, da bo do pogajanj z Abasom prišlo. »Obljubljam mu, da štiri leta ne bo širjenja judovskih naselbin na palestinskem ozemlju,« je dejal Trump.
Koristi le Trumpu in Netanjahuju
Palestinski premier Mohamed Štajeh pa je že v ponedeljek pozval mednarodne sile k bojkotu Trumpove mirovne pobude. »To je načrt, ki naj bi zaščitil Trumpa pred odstavitvijo in Netanjahuja pred zaporom. Ni pa to bližnjevzhodni mirovni načrt.« Trumpovo mirovno pobudo je zavrnil tudi islamistični Hamas, ki nadzira Gazo.
Vsekakor mirovni načrt v vsej svoji pompoznosti koristi predvsem Trumpu in Netanjahuju pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra oziroma izraelskimi parlamentarnimi čez mesec dni. S tem tudi odvračata pozornost od postopkov, ki jih v ZDA proti Trumpu v zadevi odpoklica vodi senat, v Izraelu proti Netanjahuju pa zaradi korupcije običajno sodišče.
Izraelski premier bo iz Washingtona odpotoval v Moskvo, kjer bo Vladimirja Putina seznanil s podrobnostmi Trumpovega mirovnega načrta. Trumpova administracija pa je na slovesnost v Belo hišo povabila še voditelja opozicije Benija Ganca, da bi v primeru njegove zmage na parlamentarnih volitvah 2. marca uresničil mirovni načrt, s katerim se tudi sam strinja.
