Višina davka na dodano vrednost za knjigo in tiskane medije je znašala 5 odstotkov že ob slovenski osamosvojitvi, preden je kapitalistični ustroj omenjeni DDV dvignil na 8, pa potem na 9,5 odstotka, je včeraj na okrogli mizi Nižji davek – boljši časi za knjigo in časopis? v organizaciji STA kluba opozoril dolgoletni založnik in poznavalec knjižnega trga Samo Rugelj. Spomnil je še, da je bilo takrat izdanih več kot dvainpolkrat manj knjižnih naslovov na leto kot danes – »zgolj« okoli 2000, a so bile naklade višje.
Ker je znižanje davka prvi tovrsten sistemski ukrep, bodo imeli od tega nekaj tako kupci kot avtorji in založniki, je prepričan. Ocenjuje namreč, da se vsak odstotek znižanega DDV kaže v dvigu prodaje za 2 odstotka. A se bo postopni prihranek razporedil čez celo knjižno verigo; nekateri založniki bodo zvišali plače zaposlenih, drugi bodo bolje nagradili avtorje, tretji bodo nadomestili svojo izgubo, najuspešnejši bodo znižali cene knjig.
Simbolna vrednost
»Finančni učinki bodo najbrž vidni šele čez leto ali dve, a tu so še simbolni. Ta ukrep je signal, da sta tiskana knjiga in časopis nekaj, kar želimo imeti in varovati. To je nujno, če hočemo ohraniti tisk, prodajalne časopisov, knjigarne in knjižnice,« je še dodal Rugelj. Navsezadnje se tudi v medijih zaradi spremembe DDV več poroča o knjigi, s čimer tudi širša javnost sliši, da izhajanje knjig in časopisov ni samo po sebi umevno.
Ponudil je zglede iz tujine – Švedi so DDV na knjigo pred desetletjem znižali s 25 na 6 odstotkov, kar je izjemno ugodno vplivalo na znižanje cen in posledično na prodajo. Na drugi strani knjige na Hrvaškem ob osamosvojitvi niso bile obdavčene, zato so knjigarne od obiskovalcev pokale po šivih. »Ko so knjige obdavčili, prišla pa je še gospodarska kriza, se je stanje močno poslabšalo. Včasih so po izdanih naslovih v primerjavi z nami prednjačili, danes smo v primerljivem ali boljšem položaju mi.«
Založniki se bodo odzvali različno, pritrjuje direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Renata Zamida. Kot pravi, bodo manjši založniki na ta račun lahko prihranili okoli 10.000 evrov, veliki pa do skoraj milijona. »A odločevalci morajo imeti pri sprejemanju kulturne in jezikovne politike ves čas v mislih tudi, da vzdrževanje slovenskega jezikovnega polja, ki je majhno in zato še močneje izpostavljeno pritiskom večjih jezikov, najbolj očitno angleščine, pač stane. Doslej sprejeti ekonomski ukrepi so bili zakon o enotni ceni knjige, katerega učinki še niso dobro raziskani in sproža različne odzive, in zdaj znižan DDV, ki bo imel konec 2020 neposredne, izmerljive rezultate.«
Minimalni honorar maksimalen
Kupci se bodo znižanja cen torej najbrž še malo načakali. Pa bodo imeli od znižanega DDV kaj tudi avtorji in založniki, je zanimalo moderatorko pogovora, novinarko STAKsenijo Brišar. JAK je sicer za avtorje in urednike že pred časom uvedla minimalno izhodišče za honorarje, a to je zavezujoče zgolj v primeru subvencionirane produkcije (te je za okoli 8 odstotkov izdanih knjig). »Z leti se je pokazalo, da so minimalni zdaj tudi maksimalni honorarji avtorjev in prevajalcev. Založniki, ki izdajajo knjige brez javne podpore, pa honorarjev niti ne zagotavljajo, saj je vse odvisno od prodaje. Avtorji so pri podpisovanju avtorskih pogodb pogosto precej neprevidni. Nekateri imajo zaposlitev in so preskrbljeni, zato jih odstotek od prodaje sploh ne zanima in pošiljajo napačno sporočilo v imenu avtorjev, ki so na robu eksistence,« pravi Zamida. Rugelj je k temu dodal, da se je tudi zaslužek založniške panoge v zadnjih desetih letih prepolovil, zapirajo se knjigarne, predvsem pa se je postarala panoga, ki je vse manj privlačna za mlade profesionalce. V zadnjih treh letih smo zaznali tudi rast prodaje domačih avtorjev in specifičnih žanrov, zato meni, da je »prav, da so ti avtorji bolje plačani za svoje delo. Znižanje DDV bodo lahko izrabili za pogajanje z založbami v zvezi s svojimi prihodnjimi knjigami. Srbski založniki so denimo že ugotovili, da se domači avtorji bolje prodajajo in jim posvečajo posebno pozornost.«
Le znižan DDV ne bo dovolj
Naj bo to tudi vržena rokavica za založbe, da začnejo gojiti trend hišnega avtorja kot svoje blagovne znamke. To bo še posebej v času gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu zelo pomembno tudi zaradi vrednosti prevodnih pravic, ki naraščajo, pravi Renata Zamida, pri tem pa opozarja tudi na pomen e-knjig in vse bolj razvijajočih se zvočnic (6 odstotkov prodaje), za katere prav tako velja znižan DDV; bralci, predvsem mladi, najpogosteje posegajo po angleških. Trenutno je na voljo okoli 3000 slovenskih e-knjig, ponudba pa se izboljšuje. »Morda bomo mlade, ki berejo predvsem e-knjige, prek njih sčasoma ponovno pritegnili tudi nazaj k tisku,« je optimistično pripomnil Rugelj.
Toda zgolj znižan DDV založniškega polja seveda ne bo rešil, je bil sklep okrogle mize. Najprej bomo morali poskrbeti za promocijo in večjo prisotnost knjige tudi na za morebitne bralce nepričakovanih koncih, Renata Zamida pa je opozorila, da bi bilo ključno tudi zvišanje proračuna JAK, in sicer vsaj na raven pred letom 2011, torej pred sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, zaradi katerega so se neposredne finančne spodbude za založništvo znižale za 30 odstotkov.
