Staranje prebivalstva pesti vso Evropo in vso Slovenijo, česar se zavedajo tudi v Mestni občini (MO) Kranj. »Želimo zagotoviti kakovostno življenje svojim občanom, tudi starejšim,« pravi župan Matjaž Rakovec. Poleg države po njegovih besedah lahko veliko za to naredijo tudi občine. »Spodbujamo vse storitve za podporo aktivnemu staranju, oskrbi starejših in gibalno oviranih,« pravi župan. Med najpomembnejšimi naložbami na tem področju je predvidena gradnja novega doma za starejše, ki jo je mestni svet potrdil pred približno enim letom. Gradnja je predvidena na Zlatem polju nasproti vojašnice, župan pa upa, da bodo delavci »prvo lopato zasadili še v tem njegovem mandatu«.
V novi enoti prostora za okoli 150 novincev
Šlo bo za novo poslovno enoto današnjega Doma upokojencev Kranj, pravi Manja Vovk iz oddelka za družbene dejavnosti MO Kranj. Predvidoma bo na voljo okoli 150 novih postelj za domsko varstvo starejših, 20 mest bo za začasno bivanje v domu. Dnevno varstvo naj bi bilo na voljo dodatnim desetim varovancem, v to okolje pa naj bi bila vključena še bivalna enota za 24 invalidov. To pa po besedah Vovkove ne bo edina nova pridobitev za starejše v Kranju, ki naj bi dobil tudi nov center za dnevno varstvo. Analiza sedanjega stanja in novi načrti tega področja so opredeljeni v osnutku Strategije reševanja problematike staranja prebivalcev MO Kranj. Na področju domskega varstva glede na cilj, da bi zagotovili domsko varstvo za 4,8 odstotka starejših od 65 let, na ravni kranjske upravne enote primanjkuje 146 mest. Ne le teorija, tudi praksa zahteva širitev kapacitet. Konec septembra so imeli v DU Kranj 1095 vlog za sprejem v dom, kar 134 vlagateljev bi se takoj preselilo v dom.
V institucionalnem varstvu je sicer v povprečju 92 občanov MO Kranj, in sicer v 29 domovih po državi, 56 občanov biva v posebnih socialnih zavodih. S pomočjo na domu v povprečju poskrbijo za 182 občanov na mesec, 68 jih živi v oskrbovanih stanovanjih, cilj v strategiji pa je ponuditi tovrstno pomoč 377 občanom. »Predloge in pripombe na strategijo zbiramo še do konca tega meseca. Doslej smo jih prejeli kar nekaj, veliko se jih nanaša na arhitekturne ovire, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo starejši. To je zelo pomembno, saj njihovo odpravljanje starejšim omogoča daljše samostojno in kakovostno življenje v domačem okolju,« poudarja. Denar za njihovo odpravljanje naj bi med drugim zagotovila tudi sistemska zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe.
Od načrtov k izvedbi
»Želim, da bi šli kmalu od načrtov k izvedbi,« pravi direktorica kranjske knjižnice Breda Karun. V knjižnici zadnja leta opažajo porast starejših članov in obiskovalcev. »Starejši prihajajo v knjižnico ne samo zato, da bi si izposodili knjige, zanje je knjižnica prostor, kjer se srečajo, se družijo. Morda je za nekatere od njih to celo edina možnost, da se vključujejo v družbo in da gredo iz stanovanja,« pravi. Pričakujejo, da bo takih obiskovalcev v kranjski knjižnici vse več. Vse več pa je tudi obiskovalcev programov Ljudske univerze (LU) Kranj in Večgeneracijskega centra Gorenjske. Na več kot 900 lanskih dogodkih, ki so jih priredili, je bilo po besedah direktorice LU Kranj Mateje Šmid več kot polovica obiskovalcev, starejših od 65 let. V sedmih letih pa se je vseh programov univerze za tretje življenjsko obdobje udeležilo 1327 udeležencev. »Vse to predstavlja preventivo in možnost za ohranjanje telesa, uma in duha starejših. Vesela sem, da ugotavljamo porast obiskovalcev in uporabnikov, temu pa prilagajamo tudi vsebine in metode dela,« poudarja. Kar nekaj skupin za redno srečevanje, ustvarjanje in druge dejavnosti starejših pa deluje tako dobro, da vodij pravzaprav sploh ne potrebujejo več. Sodelovanje občine z zdravstvenimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami je, kot je opozorila Vovkova, tudi v strategiji ravnanja s starejšimi. MO Kranj v proračunu za letošnje leto starejšim namenja 1,3 milijona evrov, župan Rakovec pa razmišlja, da bi rok za pripombe na strategijo nekoliko podaljšal.
