Po poročanju tržaških medijev naj bi na območju med Miljami in Barkovljami ter med Križem in Sesljanom odmrlo do 70 odstotkov leščurjev. Krivec za tako množičen pomor naj bi bil parazit, Haplosporidium pinnae, ki spada v skupino trosovcev, enoceličnih živali. »Parazita uvrščamo med praživali oziroma protozoje. So vrstno specifični, kar pomeni, da praviloma parazitirajo na eni sami vrsti,« pove dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za biologijo.
Parazit iz Španije
Kot je še dejal, je bila ta vrsta parazita odkrita in prvič opisana ob pomoru leščurjev pred obalami Španije in Francije leta 2016. Dosegel je tudi grško obalo, kje je močno okrnil populacijo največjih morskih školjk Sredozemlja. »Zato lahko rečemo, da je parazit nov in se širi z morsko vodo oziroma tokovanjem,« razloži Mavrič.
Prav severni Jadran je do nedavnega za leščurje predstavljal varno oazo. Tako pri nas kot drugod v Mediteranu velja za zaščiteno vrsto, pred kratkim so mu pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN) priznali status kritično ogrožene vrste. Novembra lani naj bi omenjenega parazita odkrili tudi v tržaških vodah, prvo morijo pa naj bi opazili pri Brkovljah. »Prav zato smo preventivno preselili 75 leščurjev iz Portoroškega zaliva v Škocjanski zatok. Po poročanju od drugod bi lahko bile lagune tisto okolje, kjer parazit ni prisoten oziroma se ni sposoben tako namnožiti, da bi povzročil pogine. Tako so ponekod na območjih, kjer je leščur v morski vodi popolnoma izginil, našli omejene populacije v lagunah, ki so pomor preživele,« pove Mavrič. »Poleg selitve v lagune je možnost še selitev v karantenske akvarije, kjer so leščurji izolirani od naravnega okolja in imajo kontroliran in očiščen dotok slane vode in hranil, tako da ne pride do vnosa parazita. Druge zaščite ni.«
Če bodo posamezne populacije preživele, bo po besedah sogovornika v naslednjih letih morda mogoča ponovna naselitev na območja, kjer je leščur že izginil.
Večji problem poškodbe in nabiranje
Po podatkih Morske biološke postaje parazita v Piranskem zalivu ni. Kot meni Mavrič, mu temperatura morja, ki je hladnejše od 15 stopinj Celzija, ne ustreza za razvoj in razmnoževanje v taki meri, da bi mu lahko pripisali pomor leščurjev. Tudi sicer za te velike morske školjke težko rečemo, da so občutljive, saj so bile precej razširjene, leščurje pa najdemo tudi na razmeroma onesnaženih mestih in celo v marinah. »Večji problem so bile fizične poškodbe in nabiranje,« še pove sogovornik, ki kljub vsemu pokaže s prstom na parazita kot glavnega krivca za izginjanje in njihovo ogroženost v zadnjih letih.
